Preživljanje prostega časa nekoč in danes: ob 100. obletnici Hotela Toplice v Termah Čatež
Prvi vrelci termalne vode so bili odkriti na posestvu grofov Attemsov na Čatežu leta 1797. Že od sredine 19. stoletja je bila na območju današnjega zdravilišča na razpolago zelo preprosta kopalna infrastruktura. Leto 1924 oziroma v večini literature navedeno leto 1925 pa je bilo prelomno, ko je grof Ferdinand Maria III. Attems (1885–1946) dal zgraditi hotel v švicarskem stilu, ki se še danes nahaja v samem središču kompleksa Terme Čatež.
Hkrati s hotelom je bila zgrajena še restavracija. Lesena stavba je imela točilnico, kuhinjo in odprto verando in v zgornjem nadstropju prostor za zaposlene. Grof Attems je restavracijo oddajal v najem zainteresiranim gostincem. Električno razsvetljavo je oskrbovala lastna elektrarna. Glede na številne zapise o zdravilnosti vrelcev so Čateške toplice oglaševali kot kraj, kjer se lahko pozdravijo revmatizem, ženske bolezni in išias. Leta 1937 je bilo tako v zdraviliškem domu, kakor so Hotel Toplice imenovali v tistem času, na voljo 18 bazenov in kabin ter 34 sob s skupno 62 ležišči v prvem nadstropju in podstrešju. Ljudski dom, ki je bil zgrajen ločeno in je bil namenjen preprostejšim slojem gostov, pa je imel 14 sob s 63 ležišči.
Hotel Toplice bo letos sredi junija praznoval 100. rojstni dan, čeprav v literaturi lahko zasledimo različna navajanja časa izgradnje hotela. Vsako leto je privabljal več gostov, dokler ni njegovega delovanja prekinila 2. svetovna vojna. Attemsi so s svojim vložkom v zdraviliški turizem pomembno vplivali na hitrejši razvoj okolja z gradnjo potrebne infrastrukture, zaposlovanjem domačega prebivalstva in prepoznavnostjo Brežic. Pravi razcvet se je začel po vojni sredi 60-ih let 20. stoletja, sčasoma so Čateške toplice postale največje slovensko zdravilišče, danes Terme Čatež.
Razglednice, ki jih hranimo v Posavskem muzeju Brežice, so od nastanka tega prvega hotela zveste sopotnice obiskovalcev zdravilišča. Svojim domačim in prijateljem so sporočali svoje vtise iz počitnikovanja v Čateških toplicah. Kažejo med drugim tudi to, da ljudje v prostem času uživamo v podobnih aktivnostih kot naši predniki stoletje nazaj, spreminjajo se samo načini, kako beležimo naše spomine in doživljanja.
Literatura:
Mihaela Kovačič, Pisna naloga za strokovni izpit za kustosa: Ulična razstava: Brežice in Attemsi v času med obema vojnama, Posavski muzej Brežice, 2022.
Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine, 1937.
Polona Brenčič, Silvo Mavsar, Brežice: stoletje na razglednicah. Krško: Neviodunum, 2010.
Dr. Viktor Tiller, Brežice in okolica, 1937. V: Zbrana dela Viktorja Tillerja. Zavod Neviodunum, Krško, 2011.
Spletni vir:
Knjižnica Brežice, Odstiramo zgodbe brežiških stavb, TERME ČATEŽ, (https://knjiznica-brezice.si/fileadmin/content/domoznanski-mozaik/breziske-stavbe/Terme_Catez.pdf, ogled: 27. 3. 2025).
Pripravila: Mihaela Kovačič
NAZAJ
