Pomladna straža pred Blanco
Pomladi se svet ponovno obarva in razcveti. Po grški mitologiji se vsako pomlad k materi Demetri, boginji poljedelstva, vrne hči Persefona, ki jo je s travnika, kjer je nabirala rože, ugrabil Had, bog podzemlja. Persefona je v podzemlju pojedla semena granatnega jabolka, zato je bila njena vrnitev k materi le začasna.
Če so antični Grki skozi zgodbe ustvarili mitološki svet kot razlago naravnih pojavov, Alojz Konec s slikanjem ustvarja svet sestavljen iz vedno bolj abstrahiranih pogledov v njemu bližnjo naravo.
Slika Pomladna straža pred Blanco je nastala leta 2005, približno na polovici poti med koncem študija leta 1983 in najnovejšimi deli, v obdobju, ko se je slikar še zadrževal v polju prepoznavnega. Alojz Konec je pokrajino pred Blanco uporabil kot izhodišče, ki ga je preoblikoval v skladu z notranjimi vzgibi. Le-ti so dvojni, na eni strani hotenje po preoblikovanju videnega, na drugi želja po sistematičnem sledenju likovnim zakonitostim. Soočeni smo s kontrastno barvno paleto ter nežnimi in ostrimi formami, z intuitivnim in racionalnim. Barvni kontrasti, ki so značilni za ustvarjalnost Alojza Konca v tem obdobju, pogled popeljejo po intuitivnih pastoznih barvnih nanosih do mehke silhuete, ki oblikuje organsko podobo travnika in nizkega grmičevja na levi. Vidne poteze čopiča površino razdrobijo in kreirajo svetlobno impresijo trenutka. Urejenost vertikal drevesnih debel pa ustvarja iluzijo pazljivega načrtovanja in skupaj z naslovom aludira na postroj vojaške enote. Rezultat je sveža in barvita pomladna pokrajina, ki gledalca vabi, da se sprehodi med pomladnim cvetjem in napolni pljuča z osvežujočim zrakom.
Sliko Pomladna straža pred Blanco (inv. št. KZ1-1251) je Posavski muzej Brežice od avtorja odkupil leta 2006.
Sevniški slikar Alojz Konec (1956), eden najbolj opaznih posavskih umetnikov, je leta 1983 diplomiral iz slikarstva pri profesorju Štefanu Planincu in profesorju Milanu Butini na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Od 1979 do 1987 je bil zaposlen v Jutranjki kot kreator otroških oblačil. Profesor likovne vzgoje je postal 1987 in na Gimnaziji Brežice, Ekonomski šoli Brežice in deloma tudi na Osnovni šoli Sevnica učil do upokojitve leta 2020. Po upokojitvi več časa namenja slikarstvu, zaradi veselja do pedagoškega dela pa na Gimnaziji Brežice še vedno poučuje likovno vzgojo. Od leta 2022 je predsednik Društva likovnih umetnikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Pogosto razstavlja; od leta 1974 je dela prikazal na 66 samostojnih in 394 skupinskih razstavah v 63 državah. Piše strokovna in poljubna besedila o likovni umetnosti.
Alojz Konec, Pomladna straža pred Blanco, 2005, olje na platnu, v: 50 cm, š: 70 cm, inv. št. KZ1-1251, hrani Posavski muzej Brežice.
Pripravila: Andrejka Vabič Nose
Viri:
Alojz Konec, osebna komunikacija 5. 4. 2024.
Oži Lorber, Alojz Konec, Nina Sotelšek, Alenka Černelič Krošelj, Katja Ceglar in Goran Milovanović, Alojz Konec: Geneza podobe, Posavski muzej Brežice, Brežice, 2012.
Podoba našega časa: razstava grafičnih listov posavskih ustvarjalcev, Posavski muzej Brežice, Brežice, 2000.
Marijan Tršar, Jožef Matijevič in Alojz Konec, Alojz Konec: Evalvirane funkcionalne slike. Novo mesto: Dolenjski muzej Novo mesto, Novo mesto, 1991.
Jožica Vrtačnik, Alojz Konec, Posavski muzej Brežice, Brežice, 1988.
NAZAJ
