Peka kruha v krušni peči
Stalno etnološko razstavo, ki predstavlja značilnosti Posavja, smo maja 2022 dopolnili z razstavo Kruh, potice in kolači. Posvečena je pomembnemu delu prehranske dediščine. Krško polje, ki zaključuje panonsko območje, je namreč ena izmed »žitnic« Slovenije, kar potrjuje tudi dediščina kruha, potic in kolačev v snovni in nesnovni obliki ter s številnimi pomeni.
Tokrat bomo predstavili tiste predmete na tej razstavi, ki so povezani s peko kruha v kmečki krušni peči. Krušna peč je zaprto kurišče, največkrat kurjeno iz sosednjega prostora, to je kuhinje ali veže. Kmečke krušne peči so večinoma v notranjem kotu izb (hiš). Od začetka osemdesetih let 20. stoletja vgrajujejo v nove hiše sodobno oblikovane krušne peči s kuriščem v istem prostoru.
Predmeti oziroma naprave, ki so se uporabljale za peko kruha v peči in so razstavljene tukaj so: lopar, grebljica, omelo, burkle in valjček.
Lopar je večinoma lesena priprava za dajanje vzhajanega kruha v krušno peč in jemanje pečenega kruha iz peči. Lopar so uporabljali do konca 60. ali 70. let 20. stoletja. Grebljica, greblja, je lesena priprava za razgrebanje žerjavice in pepela pred peko kruha v peči. Na dolg lesen ročaj je na debelejšem koncu nataknjena polkrožna ali pravokotna železna, redkeje lesena plošča. Omelo je priprava za ometanje peči pred in po peki kruha. Na dolgem lesenem ročaju je na enem koncu pritrjeno koruzno ličkanje kožehije, njegovo uporabo so opustili takrat kot peko kruha v krušni peči, to je prvo in drugo desetletje po drugi svetovni vojni. Burkle so namenjene za dvigovanje in prenos loncev pri kuhanju v kmečki peči in za premikanje gorečih drv. Narejene so iz dolgega lesenega držala, na katerega je na debelejšem koncu nasajeno železno viličasto prijemalo, ki objame lonec. Ponekod v Posavju so burklam reki pečne vile. Valjček ali »viček« je kratek kos lesa za pomoč pri pomikanju burkel ali loparja v krušno peč. Na sredo valjčka, kjer je bil utor, so oprli ročaj in lonec ali lopar s kruhom zapeljali v krušno peč.
Da so lahko spekli kruh so ga najprej zamesili, še pred tem pa so zakurili v krušni peči. V času, ko so zamesili kruh in je ta vzhajal v mentrgi, ali pa v peharju, pokritem s krpo, se je v peči naredila žerjavica. Z grebljico so jo razmaknili do vratc in kurišče peči omeli z mokrim omelom. Vzhajan kruh so obrnili na pomokan lopar, zarezali z nožem in ga premazali z jajčnim rumenjakom, ali pa samo poškropili z mlekom ali projo, ter ga s pomočjo loparja dali v peč.
Ko je bil kruh pečen, so ga vzeli iz peči, ga očistili in ohladili pod prtom ter ohlajenega spravili v shrambo na police omare ali v pod stropom viseče kište (škalte), ki so imele na ene strani mrežo.
V marsikateri hiši so v krušni peči pekli samo za božič in veliko noč, drugače pa v rori – pečici v štedilniku.
Fotografije:
1. Na fotografiji z etnološke razstave Kruh, potice in kolači so za žrmljami (ročnim mlinom za mletje žita) razstavljeni predmeti, povezani s peko kruha v kmečki krušni peči. Foto: Stanka Glogovič, Posavski muzej Brežice.
2. Peka kruha v krušni peči pri Pribožičevih, Gorica pri Raztezu, 14. junij 2010. Foto: Ivanka Počkar. Hrani Posavski muzej Brežice.
3. GREBLJICA, lesena priprava za grebljanje žerjavice v krušni peči. Stari grad, darilo, 1954; inventarna številka E293. Hrani Posavski muzej Brežice.
4. BURKLE, orodje za premikanje loncev in pekačev v kmečki peči. Dar: Fr. Zorko, Šentlenart, Brežice; inventarna številka E631. Hrani Posavski muzej Brežice.
5. VALJČEK »viček« za burkle. Valček je uporabljal Anton Lukšič (Kraška vas) do leta 1968; inventarna številka E1211. Hrani Posavski muzej Brežice.
6. LOPAR za polaganje kruha v krušno peč. Izdelan je iz enega kosa lesa. Dar: Fr. Zorko, Šentlenart, Brežice; inventarna številka E630. Hrani Posavski muzej Brežice.
7. OMELO ZA ČIŠČENJE krušne peči, narejeno iz koruznega ličja. Dar: Anton Lukšič, Krška vas; inventarna številka E1399. Hrani Posavski muzej Brežice.
Pripravila: Stanka Glogovič, kustosinja etnologinja
NAZAJ
