Odškrnjena vrata depoja

ODTIS ZA VEČNOST – STEKLENIČKA S PEČATOM IZ RIBNICE

V Posavskem muzeju Brežice smo 31. 3. odprli muzejsko vitrino »Odtisi za večnost. Napisi na rimskih steklenih posodah iz Ribnice pri Jesenicah na Dolenjskem«, s katero se vključujemo v projekt Mednarodno leto stekla 2022. Z vitrino predstavljamo izjemno bogastvo rimskega stekla, odkritega v Ribnici.
 Rimska Romula – današnja Ribnica pri Jesenicah na Dolenjskem je bila obcestna postaja, ustanovljena ob vii publici – glavni cesti, ki je povezovala Akvilejo (današnji Oglej) prek Emone in Nevioduna (Drnovo pri Krškem) s Siscijo (današnjim Siskom), s tem pa Sredozemlje s Panonsko nižino in Balkanskim polotokom.
Rimska država je za nadzor meja, izvajanje vojaških premikov, razvoz pošte in trgovskega blaga uporabljala dobro vzdrževano mrežo poti, ki so bile premišljeno in strateško speljane skozi pokrajino. Cestne postaje so popotnikom in vprežnim živalim omogočale počitek na dolgih poteh. Na vlogo in pomen naselbine v prostoru je vplivala tudi neposredna bližina Save, ki je bila tedaj plovna pot izrednega gospodarskega pomena.
Prvi grobovi v Ribnici so bili odkriti že pred več kot 60 leti ob izgradnji Ceste bratstva in enotnosti. Obsežnejša izkopavanja med letoma 2001 in 2004 ob izgradnji dolenjskega dela avtoceste Ljubljana–Obrežje pa so odkrila večji del naselbine in zahodno grobišče.
Romula je bila kot živahno mesto na stiku prometnic deležna številnih uvoženih in tudi luksuznih izdelkov iz domačih in tujih delavnic. Študije steklenega gradiva so pokazale, da je bilo to uvoženo z vseh strani imperija, kar se kaže v pestrem razponu barv, okrasov in oblik posod, med katerimi niso manjkali niti izdelki najvišje kakovosti. Mednje vsekakor sodijo posode z napisi in odtisi.
Z napisov na steklenih posodah lahko razberemo številne informacije. Napisi arheologom omogočajo prepoznavanje steklarskih delavnic, iz katerih izvirajo posode, razkrivajo imena steklarskih mojstric in mojstrov, ki so posodo izdelali, ter celo povedo, kakšna vsebina je bila shranjena v posodi.
Kvadratna steklena posoda oz. lonec je bila odkrita v grobu z oznako 3 v Ribnici. Na dnu ima pečat, ki ga sestavljajo okrog kroga razporejene črke T C T CQ. Pečat je najverjetneje oznaka izdelovalca oz. delavnice, kjer je bila posoda izdelana. Lahko pa je tudi oznaka trgovca, ki je trgoval z vsebino posode. Kvadratna oblika posode nam namreč izdaja, da je steklenica bila prilagojena za shranjevanje snovi med transportom.
Posodo na osnovi primerjav časovno umeščamo v 2. polovico 1. stoletja. Posavski muzej Brežice jo hrani pod inventarno številko A 26.

  

Pripravila: Jana Puhar, višja kustosinja
Fotografija: Jana Puhar                                                                                                                   
Vir risbe: Sonja Petru, Antično steklo iz Dolenjskih grobov, 1969, str. 171.
Literatura:
Peter Petru: Rimski grobovi iz Dobove, Ribnice in Petrušnje vasi, Razprave SAZU VI, Ljubljana 1969, str. 5 – 82.
Sonja Petru: Antično steklo iz Dolenjskih grobov, Razprave SAZU VI, Ljubljana 1969, str. 161 – 180.
Irena Lazar: Rimsko steklo Slovenije, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 7, Ljubljana 2003.
novo
Virtualni sprehod po Viteški dvorani
Pošlji e-razglednico
Iz muzejske trgovine
Podloga za miško - Viteška dvorana 2020
4,90 EUR
Ugodnosti za člane AMZS
Psom prijazen muzej
© 2022, posavski-muzej.si | O piškotkih