Ob svetovnem dnevu zemlje: lončena posoda iz Ajdovske jame na razstavi štirje elementi: 3 – ZEMLJA

Svetovni dan Zemlje je za človeštvo opomnik, da nam modri planet omogoča preživetje in nas oskrbuje s hrano, vodo, kisikom in energijo. Od našega ravnanja z okoljem danes je odvisen obstanek vrst v prihodnosti. Povezanosti in soodvisnosti od svojega naravnega okolja so se nedvomno zavedali prvi kmetovalci iz mlajše kamene dobe, ki so izkoristili svoje poznavanje rastlinskih in živalskih vrst tako, da so začeli pridelovati lastno hrano. Poljedelsko in živinorejsko znanje jim je omogočalo, da so opustili nomadski način življenja in se stalno naselili. Poleg tega jim je pridelava lastne hrane omogočila tudi rast populacije in s tem hitrejši tehnološki razvoj.

Verjetno najbolj znano posavsko arheološko najdišče iz obdobja mlajše kamene dobe ali neolitika, je grobišče Ajdovska jama pri Nemški vasi. Ajdovska jama z raznovrstnimi ostalinami materialne kulture iz 5. tisočletja pr. n. št. dokazuje bogato ustvarjalnost človeka mlajše kamene dobe. Ta je bil uspešen poljedelec, živinorejec in obrtnik.

Ob arheoloških raziskavah Ajdovske jame so bile izvedene tudi številne naravoslovne analize, ki omogočajo izvrsten vpogled v rekonstrukcijo okolja, ekonomije in prehrane neolitskega človeka. K našemu dobremu poznavanju tedanjega okolja in prehrane so zlasti prispevale analize semen in plodov ter analize lipidov na keramičnih posodah. Analize rastlinskih ostankov so pokazale, da so tedanji poljedelci pridelovali zlasti pšenico in ječmen. Z analizami lipidov – v vodi netopnih snovi, ki so se ohranile v poroznem ostenju posod – so raziskovalci uspeli določiti sestavo jedi v posodi. Posode, odkrite ob izkopavanju grobišča v Ajdovski jami, so namreč različnih velikosti in oblik, vsaka od njih pa je imela svojo namembnost in je povezana z določeno vsebino. Z analizami lipidov so na različnih posodah uspeli določiti ostanke živalskih in rastlinskih maščob, mlečne maščobe in celo sledove čebeljega voska. V visokih lončenih posodah s širokim ustjem kot je posoda, predstavljena na fotografiji, so bili odkriti ostanki živalskih maščob, natančneje maščob prežvekovalcev – torej goveda ali drobnice. V posodah te vrste so najverjetneje pripravljali in postregli različne enolončnice. Posoda je na ogled na razstavi Štirje elementi: 3 – Zemlja in jo v Posavskem muzeju Brežice hranimo pod inventarno številko P 2008.

Na podlagi navedenih naravoslovnih analiz smo v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja poustvarili jedilnike in prehrano prebivalcev Ajdovske jame. Skozi izvedene kulinarične delavnice in predstavitve smo spoznavali in odkrivali pozabljene okuse in kulinarično rabo mnogih rastlin, ki jih v naravi najdemo še danes, v kuhinji pa ne uporabljamo več. Primerjava nekdanjih in sodobnih jedilnikov nam je lahko tudi dobrodošla spodbuda za razmislek o sestavi in izvoru hrane, ki jo zaužijemo ter o odnosu do hrane, rejnih živali in okolja, ki jih izrabljamo za preživetje.

Pripravila: Jana Puhar, višja kustosinja

Foto: Gregor Molan in Jana Puhar.

Literatura:
Černelič Krošelj, Alenka … [et al. ]: Štirje elementi: 3 – ZEMLJA / The four elements: 3 – EARTH, Brežice: Posavski muzej Brežice, 2019.
Puhar, Jana; Janežič, Polona: Kaj je brbotalo v (neolitskem) loncu? 11. Valičev arheološki dan, Zbornik predavanj, Kranj 2021.
 
NAZAJ