Ob dnevu spomina na mrtve

Pred stotimi leti, leta 1924, je Franjo Stiplovšek v Mariboru ustvaril najbolj prepoznaven cikel zgodnjega obdobja, grafično mapo z naslovom Stari Maribor: Ulice. V ciklu je Maribor prikazal kot staro mistično mesto. Interpretiral ga je v slogu, ki ga je raziskoval že ob ustvarjanju grafike Pokopališče.  

Maribor zaseda v življenju in ustvarjanju Franja Stiplovška posebno pozicijo. V Maribor so se v začetku 20. stoletja, še posebej pa po I. svetovni vojni in priključitvi Primorske Italiji preselili številni Primorci, med njimi Stiplovškovi učitelji, prijatelji in znanci, Viktor Cotič (1885–1955), Anton Gvajc (1865–1935) in Anton Kutin (1878–1959). Še posebej Viktor Cotič je na mladega Stiplovška naredil poseben vtis, saj je leta 1919 postal Stiplovškov slikarski mentor, leto kasneje pa sta sodelovala pri organizaciji I. umetnostne razstave in Umetniškega kluba Grohar v Mariboru. Zaradi kulturnega razcveta Maribora v tem času, je mesto skupaj s študijem na Dunaju in Zagrebu, odločilno izoblikovalo Stiplovškov slikarski izraz dvajsetih let 20. stoletja. V teh krajih je spoznaval različne ideje, likovne izraze in umetnike, s katerimi je ohranjal dolgotrajne stike.

Če v začetku dvajsetih let 20. stoletja pri Stiplovšku zaznamo poskuse impresionistične interpretacije krajine, se ta kmalu preoblikuje v vijugasto in s secesijskim občutenjem prežeto obliko. Sledi vitičastih zavojev in mehkih linij se v grafiki Pokopališče prepletajo z deformacijami grobov in križev, poenostavitvami in kontrasti. Avtor se giba od pazljivo izdolbenih poti, ki se vijejo okoli hriba, in skrivenčenih nasutij grobov, vse do nagnjenega pokopališkega znamenja, za katerega se zdi, da se izvija iz drevesnega debla. Pokopališki križ je Stiplovšek umestil na vrh hriba in okoli njegove strehe ustvaril  belino simbolnega svetniškega sija h kateremu težijo vsi nagrobniki. Čeprav je Stiplovšek ustvaril malo del z religiozno tematiko, bi lahko podobo pred nami prepoznali kot osebno izpovedovanje vere, simbolno pot k odrešitvi. Po zakrivljeni in vijugasti poti k belini in v belino potuje  človek.

V grafiki Pokopališče se Stiplovškov ekspresionizem manifestira z deformacijami oblik, velikimi kontrastnimi, črno-belimi površinami in opuščanjem detajlov, kar je spretno uporabil tudi pri oblikovanju grafičnega cikla Stari Maribor: Ulice leta 1924.

Pripravila: Andrejka Vabič Nose

Reprodukciji:

Franjo Stiplovšek, Pokopališče, 1923, linorez na papirju, list: v: 22 cm, š: 22,5 cm, odtis: v: 13 cm, š: 15 cm, inv. št. KZ1-1872.













Franjo Stiplovšek, Drevesa, 1921, svinčnik na papirju, v: 16,8 cm, š: 12,7 cm, inv. št. KZ1-399.



















Literatura:
Vezi, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki, 2021.
Dokumentacija Posavskega muzeja Brežice:
Viktor Cotič, Podpisani izjavljam s tem, da je …, Maribor 29. 9. 1919, (priloga prošnji za dopust Franja Stiplovška, 3. 10. 1919), hrani Posavski muzej Brežice.

 
NAZAJ