Moč faličnega amuleta zoper urok zlobnega očesa
Na Vihrah je bil leta 2013 ob arheoloških raziskavah odkrit bronast obesek podkvaste oblike z manjkajočim desnim krajcem. Njegova posebnost je upodobitev falusa (moškega spolnega organa) v osrednjem delu obeska in na ohranjenem krajcu. Čeprav je danes tak okras močno neobičajen, rimski pisec Plinij Starejši, ki je živel v 1. stoletju, v svojem delu Naravoslovje navaja, da so falične amulete uporabljali vsi, od dojenčkov do cesarja. Verjeli so, da zagotavljajo zaščito pred urokom, ki se prenese s pogledom, imenovanim tudi »zlobno oko«. Vraževerje v povezavi z urokom zlobnega očesa je še danes prisotno po vsem svetu, najmočneje pa v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Ker so verjeli, da ni mogoče vedeti, kdo in kdaj jih lahko uroči z zlobnim očesom, so se zaščitili z uporabo amuletov in značilnih gest, kot je pest, stisnjena v figo – manus fica. Amuleti se pogosto pojavljajo z upodobitvijo falusa na eni in figo na drugi strani, oba pa imata enako nalogo varovanja pred urokom. Falične amulete so Rimljani imenovali tudi fascinus ali fascinum. Beseda fascinirati, fasciniran, ki jo uporabljamo še danes, korenini neposredno v pripisani čarni moči faličnega amuleta - fascinusa in je povezana z njegovo sposobnostjo očaranja oziroma začaranja. Zaščitno funkcijo falusa pripisujemo moški regenerativni moči, čeprav so v večini primerov čustva, sram ali smeh, ki jih povzroči nespodobnost, tista moč, ki odvrne zlobno oko. Najdba z Viher je povezana z odkritjem zgodnjerimskega vojaškega tabora v bližini in zasedbo ozemlja, ki je bilo pred dvema tisočletjema vključeno v tedaj ustanovljeno rimsko provinco Panonijo. Obesek je bil del konjske opreme in je pred urokom varoval žival, s tem pa posredno tudi njenega lastnika.
Pripravila: Jana Puhar
Bronast falični amulet. Foto: Nives Slemenšek
LITERATURA: Županek, Bernarda; Miškec, Alenka; Karo, Špela in Tica, Gojko: Pokop v Emoni: Zaščiteni živi, nevarni umrli. V: Studia Latina et Graeca, Letnik XXIV, številka 2, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2022, str. 55–84.
NAZAJ
