Velika lončena žara iz pozne bronaste dobe je bila namenjena hrambi pepela pokojnika. V pogrebnem ritualu so jo vkopali v globoko grobno jamo, grob pa so na površju pokrili oziroma označili s ploščo. Grobišče je bilo po naključju odkrito v petdesetih letih prejšnjega stoletja pri gozdnih delih v bližini Dob pri Kostanjevici.
Žara je v profilu močno izbočene oblike. Izdelana je iz grobe sive gline, mešane s peskom. Okrašena je s vrezanimi vodoravnimi linijami in rebrom, ki poteka po največjem obodu. Na štirih simetrično razpostavljenih koncih se rebro razširi v štiri držaje. Žara v višino meri 55 cm. Premer največjega oboda je 62 cm, premer ustja pa 36 cm. Na podlagi oblike in načina pokopa jo časovno umeščamo v pozno bronasto dobo, v čas 1000–900 pr. n. št.
Še nekaj besed o okoliščinah odkritja: spomladi leta 1953 so delavci gozdne uprave na posestvu Karla Kuntariča v bližini vasi Dobe pri Kostanjevici na prostoru približno 20 m2 pripravljali teren za drevesnico. Pri kopanju so naleteli na devet prazgodovinskih žganih grobov. Vseh devet grobov je bilo uničenih, najdbe pa izgubljene. Deseti grob je izkopal profesor Miroslav Kugler iz Brežic. Po ohranjenih informacijah so bili grobovi postavljeni v dve vrsti v smeri sever–jug. Razdalja med grobovi je bila 7–8 m, razdalje med posameznimi grobi grobovi pa okrog 4 m. Večina grobov je bila pokritih s kamnitimi ploščami, v vseh so bile velike žare, v njih pa večkrat manjše posode, zoglenele kosti in pepel. Žare so se nahajale razmeroma plitvo pod površino, vendar je zaradi velikosti žar dno grobov doseglo globino 80–100 cm. S celotnega grobišča se je ohranil le inventar groba 10, in sicer odlomki velike lončene žare in skodele, ki je bila v njej.
Žara je restavrirana. Posavski muzej Brežice jo hrani pod inventarno število P 2453.
Literatura: Stane Gabrovec, Poročilo o slučajnih najdbah v Sloveniji. Arheološki vestnik V/1, Ljubljana 1954, str. 148.
Pripravila: Jana Puhar
Foto: Gregor Molan
NAZAJ
