Ljudska umetnost: slike na steklo

V ljudski umetnosti na Slovenskem je bilo najbolj v 19. stoletju razširjeno poslikavanje različnih uporabnih predmetov. Na vasi so prevladovale panjske končnice, votivne podobe in slike na steklu. Nabožne slike na steklo so bile v prvih dveh tretjinah 19. stoletja v notranjščinah kmečkih hiš skoraj edine samostojne stenske slike, v zadnji tretjini 19. stoletja so jih začele izpodrivati barvne litografije z religiozno motiviko. V notranjosti kmečkih hiš so bile postavljene v glavni bivalni prostor – hišo, kjer so visele na steni levo in desno od« bogkovega kota«, neke vrste hišnega oltarja. V slovenskih kmečkih domovih so se slike na steklo ohranile do začetka 20. stoletja. Slike na steklo so bile ponekod  tudi del likovne opreme kapelic ali cerkva.

V Posavskem muzeju Brežice hranimo več kot sedemdeset slik na steklo, kot del ljudske umetnosti. Motivika teh slik na steklo je praviloma nabožna in izstopajo motivi Jezusa in Marije, Kristusovega rojstva, svete družine, Božjega groba, Križevega pota, Križanja ter svetnikov, kot so sv. Boštjan, sv. Florjan, in sv. Lenart in sv. Ana.

Na sliki na steklu iz našega muzeja, je sv. Ana (Marijina mati), ki goduje 26. julija, upodobljena s pokrivalom na glavi, kako uči Marijo (inv. št.: E326; na fotografiji 1). Sv. Florijan (inv. št.: E322; na fotografiji 2), eden najbolj priljubljenih ljudskih svetnikov, na sliki na steklu stoje, z golido (posodo za molžo) v desni roki, gasi goreče poslopje pod seboj. Njegov god, 4. maja, je gasilski cerkveni praznik, od leta 1999 tudi mednarodni dan gasilcev. Svetnikova podoba je poleg slik na steklu na mnogih fasadah gasilskih domov v Posavju, na mnogih praporjih idr. Sv. Lenart (inv. št.: E324; na fotografiji 3) je na sliki na steklu upodobljen v podobi škofa. Goduje 6. novembra in je zavetnik jetnikov, kmetov, kovačev, živine in porodnic. V Šentlenartu (del naselja Brežice), je podružnična cerkev sv. Lenarta, prvič omenja leta 1443 in je bila v času reformacije edino katoliško svetišče na območju današnje župnije Brežice. Praznovanje božiča s pričakovanjem odrešenikovega rojstva predstavlja slika na steklu z motivom Jezusovega rojstva v hlevčku, ob njem sta sv. Marija in sv. Jožef. 

Pripravila: Stanka Glogovič, kustosinja etnologinja

Literatura:
Makarovič, Gorazd: Slikanje ljudskih slik na steklo na Slovenskem. Slovenski etnograf, letnik 15 (1962) str. 107-118.
Makarovič, Gorazd: Slovenska ljudska umetnost. Zgodovina likovne umetnosti na kmetijah, Državna zložba Slovenije, Ljubljana 1981, 432 str.


Slika na steklo sv. Ana, v temnem okvirju, velikost 24 cm x 19 cm. Inv. št.: E326. Hrani Posavski muzej Brežice.



















Slika na steklo sv. Florijan, v temnem okvirju, velikost 31 cm x 24,5 cm. Inv. št.: E322. Hrani Posavski muzej Brežice.


















Slika na steklo sv. Lenart, v pozlačenem okvirju, velikost 28,5 cm x 20,5 cm Inv. št.: 324. Hrani Posavski muzej Brežice.




















Slika na steklo Jezusovo rojstvo,  v temnem okvirju, velikost 23 cm x 31 cm; Inv. št.: E563. Hrani Posavski muzej Brežice.
















 
NAZAJ