Ladja Brežice

Danes, na poletno muzejsko noč (18. 6.), je v novo življenje zaplula restavrirana jadrnica Galeb, donacija dolenjskih rojakov, baletnikov Pie in Pina Mlakarja, Pomorskemu muzeju Sergej Mašera v Piranu. V Posavskem muzeju pa se bomo tudi ob tej priložnosti spomnili na posavske pomorščake in na maketo ladje Brežice, ki je na ogled v zastekljenem delu hodnika v drugem nadstropju gradu Brežice.

Model motorne ladje Brežice je bil izdelan v razmerju 1 : 100, dolg je 140 cm, širok 18,8 cm in visok 39 cm. Maja leta 1971 ga je izdelal A. Kordič in je bil darilo Splošne plovbe Piran občanom in Skupščini občine Brežice.

Motorna ladja Brežice, po kateri je izdelana maketa, je spadala v skupino treh sestrskih ladij BBB (Brežice, Branik, Borovnica) in je plula na liniji Koper–Zahodna Afrika. Zgrajena je bila leta 1957 v ladjedelnici Werf. Jan Smit v Alblasserdamu na Nizozemskem, kjer je dobila ime Kloosterdyk. Splošna plovba Piran je ladjo kupila v Rotterdamu leta 1970 in ji dala ime Brežice. Leta 1982 so jo prodali panamskemu kupcu, sestrski ladji pa sta končali kot staro železo. Ladja Brežice je imela nosilnost 2700 ton, poganjal jo je motor z močjo 7200 HP, na dan pa je porabila 20 ton goriva. Dolga je bila 114 metrov in široka 18,8 metra, na uro je lahko prevozila 16 morskih milj.

Ladja Brežice na razstavi v Posavskem muzeju govori o tesni povezanosti morja z zaledjem in o pomorščakih iz Posavja, mnogoštevilno zastopanih v pomorski tradiciji slovenskega naroda, ki so s pluli po Jadranskem in svetovnih morjih. Z morjeplovstvom Posavce tesno povezujejo tudi bogati hrastovi gozdovi (npr. manjši gozd Hrastinca v Brežicah in obsežen gozd Dóbrava med Brežicami in Bizeljskim) iz katerih so v drugi polovici 19. stoletja zvozili v obmorske ladjedelnice veliko kakovostnega hrastovega lesa.

Pripravila: dr. Ivanka Počkar, Posavski muzej Brežice

Fotografija: Model ladje Brežice v Posavskem muzeju Brežice, inv. št. Z4:4670, foto: Ivanka Počkar.
 
NAZAJ