Kraguljček

Kraguljčki so bili priljubljen element poznosrednjeveške noše. Na pasovih, pokrivalih in drugih delih oblačil so jih nosili dvorni norčki in akrobati, pa tudi romarji in duhovniki. Ob koncu 14. in v začetku 15. stoletja so jih prišite na oblačilih nosili pripadniki višjega sloja ne glede na spol. Raziskovalci povezujejo nošenje kraguljčkov s slavji, plesi in posebnimi priložnostmi, povezanimi z dvornimi romancami. Veljaki, ki so želeli biti opaženi, so namreč svojo prezenco naznanjali skozi vizualno podobo (razkošna oblačila in bleščeč nakit), prav gotovo pa tudi vonj (uporaba dišav) in zvok (žvenket nakita in v tem primeru tudi kraguljčkov).

Kraguljčki so postali tako priljubljeni, da so z njimi okraševali tudi jermenje konjske oprave ter ovratnice psov in ujed, ki so jih uporabljali pri lovu.
Kraguljček, odkrit na starem gradu v Podbočju je izdelan iz bakrove zlitine in sestavljen iz dveh horizontalno staknjenih polovic. V zgornji je zanka za obešanje, v spodnji pa zvočna reža. Med obe polovici je vstavljen kamenček, tako da kraguljček ob stresanju še vedno oddaja zvok. Ta tip kraguljčkov je bil v srednjem veku izredno priljubljen in je številčno zastopan po vsej Evropi. Spodnja časovna meja njegove uporabe je 13. stoletje, zgornja pa ni določena, saj so se mnogi kraguljčki tega tipa uporabljali še v novem veku.

Vir: Katarina Predovnik: Trdnjava Kostanjevica na Starem gradu nad Podbočjem, Ljubljana 2003.


Pripravila: Jana Puhar, višja kustosinja
Foto: Gregor Molan
NAZAJ