Rimljani so razdalje med mesti označevali z miljniki. To so bili ob cestah postavljeni kamniti stebri, na katerih je popotnik lahko prebral, kolikšna je razdalja do prvega pomembnega mesta v regiji oziroma provinci. Na miljniku je bilo vklesano ime tedaj vladajočega cesarja z vsemi nazivi. Ime miljnik (miliarium) izvira iz rimske dolžinske enote milje, ki je merila 1000 dvojnih korakov (mille passus).
Leta 1959 so na Čatežu ob gradnji magistralne ceste Ljubljana–Zagreb odkrili miljnik cesarja Antonina Pija, ki je bil postavljen med letoma 139 in 141. Zaradi miniranja so se od njega ohranili samo odlomki.
Kljub temu je mogoče rekonstruirati napis, na katerem je označena razdalja do naselbine Andavtonije (današnje ŠÄ‡itarjevo – jugovzhodno od Zagreba). Ta je znašala okrog 30 rimskih milj. V današnjih merskih enotah ena rimska milja znaša 1478,5 m.
Miljnik je pomemben, ker dokazuje intenzivno gradbeno dejavnost in obnovo cestne mreže v smeri vzhoda. Postavili so ga ob znameniti itinerarski cesti, ki je povezovala italsko Akvilejo (Oglej) s Siscijo (Sisak) v provinci Panoniji.
Miljnik hranimo v Posavskem muzeju Brežice. V rekonstruirani obliki si ga bo kmalu mogoče ogledati na Čatežu v bližini lokacije odkritja.
Pripravila: Jana Puhar, višja kustosinja
Literatura in slikovno gradivo: Milan Lovenjak, Inscriptiones Latinae Sloveniae I, Neviodunum, 1998.
NAZAJ
