Kapela sv. Križa na gradu Brežice pred 1941

Poseben prostor namenjen maševanju je bil na gradu Brežice gotovo določen že v času ustanovitve frančiškanskega samostana leta 1685. Frančiškani so se namreč ob prevzemu ustanovne listine grofice Marije Julijane, rojene Frankopan (?–1693) zavezali, da bodo vsak dan maševali v gradu oz. drugje, kjer bo določila ustanoviteljica. Sedanja kapela je nastala po zaslugi Ignaca Marije I. grofa Attemsa (1652–1732), ko je grad prenavljal v baročnem slogu. Kapeli je bil namenjen pravokotni prostor v II. nadstropju neposredno ob vstopu v bivalne prostore grofovske družine, poslikavo pa je grof Attems naročil pri augsburškem slikarju Francu Ignacu Flurerju (1688–1742).

Slikarjeva prisotnost je v Brežicah dokumentirana med 1718 in 1720. V tem času je poslikal stene stopnišča in kapelo. Stene kapele je obogatil z iluzionistično arhitekturo. Na prehod med steno in stropom je umestil evangeliste in pute z orodji Jezusovega trpljenja. Naslikani niso samo križ, žeblji, bič in trnova krona, ampak je avtor vključil še številne druge (trs, okisano gobo,  steber, na katerem so Kristusa bičali, kladivo, klešče, vrč, železna rokavica, sablja, tri kocke, baklo in svetilko, lestev z vrvjo, sulico, Veronikin prt). Slikar je strop z iluzijo nebeških višav navidezno podaljšal navzgor. Skoraj v središče je postavil Boga Očeta, ki v  spremstvu angelov z odprtimi rokami pričakuje Križanega upodobljenega na oltarni sliki.

Oltar je po naročilu Ignaca Marije I. grofa Attemsa izdelal Luka Mislej (1658–1727) in sodi med t.i. črne oltarje, za katere so kamnoseki uporabljali črn apnenec v kombinaciji z barvnimi konglomerati. Na fotografiji kapele sv. Križa iz arhiva Posavskega muzeja Brežice nastali pred 1941 opazimo križ, svečnike, manjše klopi in kredenco, pod okni pa dve omari. V zbirki hranimo štiri baročne svečnike podobne tistim na fotografiji ter vratca, ki so zapirala omaro pod oknom kapele. Poslikana vratca je kot del opreme kapele sv. Križa identificirala umetnostna zgodovinarka in upokojena kustosinja PMB Oži Lorber.

Pripravila: Andrejka Vabič Nose


Kapela sv. Križa v gradu Brežice pred letom 1941. Fotografija: arhiv Posavskega muzeja Brežice.


Oltarni svečnik, 1. pol. 18. stoletja, zlaten in srebren les, v: 54,2 cm, š: 17,5 cm, inv. št. KZ1-41. Fotografija: Foto Molan.


Oltarni svečnik, 1. pol. 18. stoletja, zlaten in srebren les, v: 56,8 cm, š: 24 cm, inv. št. KZ1-42. Fotografija: Foto Molan.


Oltarni svečnik, konec 17. stoletja, zlaten in srebren les, v: 53,7 cm, š: 16,4 cm, inv. št. KZ1-83. Fotografija: Foto Molan.


Oltarni svečnik, konec 17. stoletja, zlaten in srebren les, v: 53,5 cm, š: 16 cm, inv. št. KZ1-84. Fotografija: Foto Molan.


Vratca, verjetno 18. stoletje, les, v: 75,5 cm, š: 85 cm, inv. št. KZ1-1212.


Literatura:
Alenka Černelič Krošelj, Vlasta Dejak, Oži Lorber, Ivanka Počkar, Jana Puhar, Boštjan Kolar, Štirje elementi: 2-Ogenj, Posavski muzej Brežice, Brežice, 2018 
Nataša Polajnar Frelih, Baročni črni oltarji ljubljanskih kamnoseških delavnic,  Slovenski verski muzej, Ivančna Gorica, 2001.
 
Jože Škofljanec, Kako so prišli in ostali Brežiški frančiškani od naselitve do začetka 19. stoletja, v: S patri smo si bili dobri, Tri stoletja brežiških frančiškanov (str. 63–86), Društvo za oživitev mesta Brežice, Brežice, 2013.
 
Vlasta Dejak in Ivanka Počkar, Svetila skozi čas, 1. Slovenski muzejski sejem,Cankarjev dom – Ljubljana, Posavski muzej Brežice, Brežice, 1992.
 
Spletni viri:
https://bit.ly/4gUu7nH
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EAGRQMQN/cd774400-6131-4ec2-9f84-963db595e5a5/PDF
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0KBW4H7H/c9228777-1a04-45fa-af0a-e41c7a8a0243/PDF




 
NAZAJ