Jaslice in bogkov kot

Prve jaslice so postavili leta 1560 jezuiti na Portugalskem, leta 1644 pa so dokumentirane na Slovenskem, v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Iz jezuitskih so se širile po župnijskih in samostanskih cerkvah. Iz cerkvenega okolja so se širile v meščanske domove, na slovensko podeželje so hišne jaslice prišle na začetku 19. stoletja.

Jaslice so imele poseben prostor v bogkovem kotu, postavljenem nad mizo nasproti krušne peči v hiši. V njem je bilo razpelo, desno in levo pa nabožne slike, za božič pa jaslice skupaj z božičnim drevesom ali posebej. Do božičnega večera so bili domovi že okrašeni z božičnim okrasjem in jaslicami, od prehoda z 19. na 20. stoletje tudi z božičnim drevesom.

Ivan Zorko iz Brežic je sredi 19. stoletja, leta 1858, o jaslicah in božiču napisal: »Na zidu se v kotu napravijo jaslice; po smrečju se obesijo pozlačeni orehi in lešniki. Na večer pogrnejo mati mizo s prtom, in položijo na njo tri hlebe; eden ržen, drugi ajdov, tretji pšeničen. Zadnjega imenujejo božičnik ali močen kruh. Prva dva hleba se na novega leta dan načneta, božičnik pa še le na svetih treh kraljev dan. Za večerjo ne prinesejo mati drugega nič, ko kuhanih suhih hrušek, h kterim kruha prigriznejo in hruševo vodo pijejo«. (odlomek iz knjige Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev, 1884).

Jaslice danes še postavljajo po cerkvah in domovih, priljubljene so tudi t. i. žive jaslice. V Posavskem muzeju Brežice smo dvoje papirnatih jaslic (na fotografijah 1 in 2) postavili na ogled v predprostoru Viteške dvorane. V našem muzeju o dediščini jaslic v Posavju med drugim hranimo še božično voščilnico z motivom jaslic (inv. št E5030, na fotografiji 3) iz leta 1906, jaslično figuro kralja Melhiorja (inv. št E5041, na fotografiji 4) in jaslično figuro dve ovčki (inv. št E5074, na fotografiji 5), vse iz zapuščine Terezije Cvetanovič iz Brežic. Lesena hišna kapelica z letnico 1898 (inv. št E674, na fotografiji 6), ki je visela v bogkovem kotu, je donacija Ane Kos, doma iz Križ.
 
Pripravila: Stanka Glogovič, kustosinja etnologinja

Literatura:
Kuret, Niko: Jaslice na Slovenskem, Kulturnozgodovinski in narodopisni oris, Ljubljana, Družina, 1981
Pajek, Jožef: Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev. Slovenska matica, 1884, str. 14.
Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana, Mladinska knjiga 2004.


Papirnate jaslice z napisom »Gloria in Excelsis Deo!« s prizorom svete družine in svetih treh kraljev ob Jezusovem rojstvu. Dar: Fanika Lorber, Velike Malence, junij 1987. Inv. št. E2490. Hrani Posavski muzej Brežice.








Papirnate jaslice s prizorom svete družine ob Jezusovem rojstvu v hlevčku, trije kralji, v ospredju ovce in klečeči pastirček med molitvijo. Iz zapuščine Terezije Cvetanovič, Brežice. Inv. št. E5040. Hrani Posavski muzej Brežice.












Božična voščilnica, razglednica, z motivom jaslic. Marija z novorojencem, trije kralji z darovi; z datumom: 19. 12. 1906. Iz zapuščine Terezije Cvetanovič, Brežice. Inv. št. E5030. Hrani Posavski muzej Brežice.







Jaslična figura, kralj Melhior, najstarejši od treh svetih kraljev. Iz zapuščine Terezije Cvetanovič, Brežice. Inv. št. E5041. Hrani Posavski muzej Brežice.






















Jaslična figura – dve ovčki, tekstil, les. Iz zapuščine Terezije Cvetanovič, Brežice. Inv. št. E5074. Hrani Posavski muzej Brežice.








Hišna kapelica, lesena, visela je v »bogkovem kotu« na hrbtni strani letnica 1898, Na podstavkih so stali kipci svetnikov. Dar: Ana Kos, Križe 5. Pridobila ekipa študentov etnologije avgusta 1977. Inv. št. E674. Hrani Posavski muzej Brežice.








 
NAZAJ