Izjemen park sredi mesta

 
Park in zaklonišče pri Občini sta bila narejena tik pred drugo svetovno vojno. Zasnovo za park je leta 1930 izdelal prof. France Vardjan. Zaklonišče je gradil brežiški tesarski mojster Karl Vogrinc (1881–1947), ki je v svojo delovno knjigo zapisal, koliko gradiva in delovnih ur je za to porabil in koliko je zaslužil.

Sedaj suhi bazen v parku so še v 70. letih 20. stoletja krasili bujno cvetoči lokvanji, park pa je bil zasajen z negovanimi  travami, grmovnicami in drevesi. Prostor nasproti vodovodnega stolpa z urejenim bazenom z vodometom in s pitniki z vodo lahko ubrano nadaljuje poslanstvo spomenika vodi. Iz pitnikov se bodo odžejali meščani in turisti, dobrodošli v senci parkovnih drevesnih krošenj. Zato ohranimo park živ, kot je nekoč bil. Še več: naj postane naša skrbno vzdrževana in z občutkom negovana živa dediščina mesta in meščanov. Takšno pobudo podpirajo številni prebivalci.
 
Družina šoferja Antona Slavka Dvoršaka (1926–1994), zaposlenega na Občini Brežice, je po drugi svetovni vojni stanovala  v občinski stavbi. Dvorišče z garažo in drogom za stepanje preprog, podzemno zaklonišče z rovom v smeri proti Vrbini, park z bazenom, vrtnicami, redkimi travami, s trstičjem, z grmovnicami, brezami, vrbo, s cipresami, z macesnom in divjimi kostanji s tržnico, so bili podaljšani prostori njihovega domovanja in otroških iger. Slavka Dvoršaka so tam nemalokrat fotografirali. Po 50 letih in več se je naš muzejski Slavko znova postavil na isto, čeprav drugače zaraščeno mesto v parku – in nastala je pričujoča fotografija. 

 
Viri:
TZIP = Terenski zapiski Ivanke Počkar; Slavko Dvoršak, Karmen Žagar, junij 2015.
Pomožna knjiga tesarja Karla Vogrinca, datirana z 9. 1. 1920, kolkovana in ožigosana z žigom Krajevnega davčnega urada Brežice. Hrani: Posavski muzej Brežice.
 
 
NAZAJ