Herrnvolk ali kako je propadla rasa gospodarjev na zemlji

Najbolj znano delo Vita Globočnika (27. maj 1920 – 6. avgust 1946), moža slikarke, častne občanke Občine Brežice in donatorke Posavskega muzeja Brežice Alenke Gerlovič, je cikel devetih grafik z naslovom Herrnvolk.  Štiri med njimi predstavljamo ob obletnici njegove smrti.
Vito Globočnik je likovne temelje za partizanski opus postavil že v internaciji, v ciklu Herrnvolk pa je način gradnje podobe še izpopolnil. Linorezno ploščo je učinkovito spremenil v kontraste svetlobe in sence, ustvaril monumentalne figure ter utelesil poslanstvo umetnosti, ki ga je v kontekstu časa razumel v vsebini.
Ob pregledu grafične mape gledalec že ob naslovu prejme vsebinske smernice grafičnih listov. Naslov povsem prežet z nacionalsocialistično ideologijo rasne superiornosti v Globočnikovih grafikah postane sinonim za krutost in neusmiljenost okupatorja, ki vodi v njegov neizogiben propad. Poosebitev nacističnega nasilja predstavlja na prvem listu upodobljen Fric, utelešenje nadčloveka, ki na zadnjem listu konča kot truplo, ki ga načenjajo jastrebi in psi. Ostali listi napetost stopnjujejo. Avtor se enkrat odloči za realistični prikaz, drugič za doseganje željenih učinkov groze uporabi simbolne forme. Kompozicijsko in oblikovno pa je najbolj uspešen v grafiki Žive bakle, kjer z nakazanimi obrisi ženskih teles, ognja in dima ustvari vtis krožnega gibanja okoli ognja in dvigovanja v nebo.
France Mihelič, Alenka Gerlovič (kasneje žena Vita Globočnika), Vito Globočnik, Božidar Jakac in Dore Klemenčič - Maj na odprtju prve razstave partizanske grafike januarja 1945, ki jo je organiziral Slovenski umetniški klub SUK. Razstava je bila na ogled od 14. do 24. januarja 1945 v mali verandni dvorani gostilne Lakner v Črnomlju. Donacija: Alenka Gerlovič. Hrani Posavski muzej Brežice.

Vito Globočnik (27. maj 1920 – 6. avgust 1946) je bil rojen v Bistrici pri Tržiču. Po začetku II. svetovne vojne so ga Italijani aretirali in poslali v taborišče. Leta 1943 se je pridružil grafičnemu ateljeju Centralne tehnike KPS v Črmošnjicah. Tam je spoznal Alenko Gerlovič, s katero sta se poročila 1. aprila 1945. Po vojni je bil v Mariboru zaposlen kot del ateljeja začasne uprave tiska, potem je v Ljubljani ustvarjal kot svobodni umetnik. 
Grafično mapo Herrnvolk sestavlja devet listov, ki si sledijo v naslednjem zaporedju: Fric, Razvrat, V pregnanstvo, Morilci, Talci, Družina, Triumf, Žive bakle, Mrhovina.
 


Pripravila: Andrejka Vabič Nose

Literatura:

• Iztok Durjava, Partizanska risba, Razstava v Poslovnem centru iskre v Ljubljani, 10. 10.–28. 10. 1978, Iskra marketing, Ljubljana, 1978.
• Iztok Durjava, Tone Seliškar, Filip Kalan in Ika Pečan, Herrnvolk, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana, 1997.
• Alenka Gerlovič, Okruški mojega življenja, Forma 7, Ljubljana, 2006.
• Vito Globočnik, Herrnvolk, Knjižni zavod Osvobodilne fronte, Ljubljana, 1945.
• Zoran Kržišnik, Jure Mikuž in Iztok Durjava, Partizanska grafika in risba, Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana 1975.

NAZAJ