Poimenovanje filárka, odkupovalka in prodajalka kokošjih jajc, je prvotno označevalo vsako žensko, ki je karkoli prodajala na tržnici, sama beseda pa je znana tudi v severni Hrvaški in Vojvodini. Življenje ene izmed posavskih filárk je napisala dr. Ivanka Počkar in njeno zgodbo predstavila na razstavi Štirje elementi: 3 – ZEMLJA.
Štefaniji Krošelj, rojeni Pavlič (1927–2012), doma iz Zgornje Pohance, je filárjenje prinašalo dodaten, pa čeprav skromen zaslužek. To dejavnost je opravljala okoli deset let, predvsem v obdobju po drugi svetovni vojni. Jajca je zbirala po okoliških vaseh, v dve košari jih je zložila tudi do 600 na kolo. Naslednji dan je polni košari prepeljala do železniške postaje v Brežicah in jih z vlakom odpeljala na tržnico v Zagreb, na kateri je prodajala še nekatere pridelke. Zaslužek od prodaje na tržnici je v celoti izročila materi in očetu. Šele ko se je pripravljala na možitev, si je samo iz filárskega zaslužka priskrbela vse potrebno: kupila je spalnico, kuhinjo, nekaj posode, posteljnine in oblačil.
Košare, v katerih so filárke prenašale odkupljena in tudi domača jajca na tržnico, so bile večinoma pletene iz šibja vrb ali leskovih viter.
Fotografija 1: Košara, cepljene šibe, v. 38 cm, d. 52 cm, š. 38 cm. Prečno ročaj. Na daljših stranicah zunaj barvna, zeleno-modro-rdeča poslikava, verjetno rastlinski motiv. Inventarna štev.: E5307.
Fotografija 2: Košara; šibe, ovalna oblika, visok locenj povezuje daljši stranici, dno je leseno. D. 60 cm, š. 37 cm, v. 25,5 cm, v. z locnjem 41 cm. Inventarna štev.: E6064.