Bronasta verižica sestavljena iz 65 členov, prečno okrašenih z vrezi, je bila odkrita v eni izmed gomil iz časa starejše železne dobe na Libni. Najdba je brez grobne celote, kar pomeni, da ne vemo, v kateri gomili je bila odkrita in katere najdbe so bile odkrite poleg nje. Verižica je sestavljala opravo pripadnice premožnejšega sloja prebivalcev naselbine na Libni.
Na vrhu hriba Libna je v času starejše železne dobe stala utrjena naselbina, na pobočjih pod vrhom pa so se razprostirala grobišča tedanjih prebivalcev. Naselbina je obsegala osrednji plato vzpetine, ki je bil dodatno utrjen z obrambnim nasipom. Mesto vhoda v naselbino je vidno še danes, prav tako nižje ležeča terasa, ki je bila tudi obdana z nasipom.
Notranjost naselbine ni raziskana. Posavski muzej Brežice je leta 1977 pod vodstvom kustosa Mitje Guština opravljal raziskave na nasipih. Raziskave so pokazale šest naselbinskih faz. Prva, katere začetek umeščamo v čas od sredine osmega do sredine sedmega stoletja pr. n. št., označuje začetek naselbine. Pomen naselbine je zamrl s petim stoletjem pr. n. št., kar tudi sovpada z zatonom halšatske družbe.
Pripadajoče gomilno grobišče so arheologi odkrili na vzhodnih terasah pod vrhom in na jugozahodni terasi nad Staro vasjo. Na Libni so od konca 19. stoletja do konca šestdesetih let 20. stoletja izkopavali različni domači in tuji raziskovalci.
Izkopanih je bilo okrog 70 gomil, ki so po večini vsebovale do 10 grobov. V grobove bogatejših bojevnikov so poleg bojne opreme, med katero sodijo čelade, sulice, bojne sekire in puščice, priložili tudi konjsko opremo. Med pridatki v ženskih grobovih prevladuje nakit iz brona, stekla in jantarja.
Verižico hrani Posavski muzej Brežice pod inventarno številko P 326.
Pripravila: Jana Puhar, višja kustosinja
Foto: Jana Puhar
NAZAJ
