Bron in srebro - okras odlične gospe
Keltski Tavriski, ki so naselili Posavje v 3. stoletju pred našim štetjem, svojega mojstrstva niso izkazovali le pri izdelavi vrhunskih orožarskih izdelkov, temveč tudi pri izdelavi nakita. Ženski nakit je bil tako glede oblik kot materialov prefinjen in raznolik. V najzgodnejšem obdobju po naselitvi, v 2. polovici 3. stoletja pred našim štetjem, so se Tavriskinje krasile tudi z umetelno izdelanim bronastim
psevdofiligranskim nakitom.
Beseda filigran izvira iz latinskega
filum (nit) in
granum (zrno) ter pomeni zlatarsko tehniko, pri kateri fino gibko nit iz kovine spajkamo na površino predmeta iz iste kovine in tako ustvarjamo zapletene oblike, ki spominjajo na čipko.
V nasprotju s filigranom, pri katerem se uporabljajo plemenite kovine, brona ni mogoče spajkati, zato se pri psevdofiligranski tehniki uporablja litje v izgubljeni kalup. Predmeti so po odlivanju dodatno obdelani s tolčenjem, prebijanjem, struženjem ali graviranjem tako, da ustvarjajo videz filigrana. Na pogled je njihov okras bolj grob od filigranskega. Vsi primerki psevdofiligranskega nakita, odkritega na keltskem grobišču Sejmišče v Brežicah, so izdelani v bronu. V to skupino sodi tudi bronasta zaponka z okrašenim lokom, odkrita v ženskem grobu. Zaponki je zanimiva tudi zato, ker podobnih doslej še ni bilo odkritih niti v širši regiji. Poleg zaponke so ji v grob položili tudi drug nakit, med katerim izstopa srebrn neokrašen prstan trakaste oblike.
Pripravila: Jana Puhar, muzejska svetovalka
Slika 1: Fibula (zaponka) iz groba 121, inv. št. P 2522. Foto: Ana Sterle
Slika 2: Srebrn prstan trakaste oblike iz groba 121, inv. št. P 2525. Foto: Ana Sterle
NAZAJ