Božično drevo, novoletna jelka
Božič je krščanski praznik, v 4. stoletju določen za dan kristusovega rojstva. Dolgo so ga praznovali le v cerkvah, družini ga je približala protireformacija. Božič je v širšem pomenu božično obdobje, ki se začne s svetim večerom in traja do sv. treh kraljev. Od nekdaj je veljal za praznik, ki se ga slavi v krogu družine, v pripravah nanj pa sodelujejo vsi družinski člani. Na večer pred božičnem, na sveti večer, so molili ob jaslicah in peli božične pesmi, saj so na ta dan do svetega večera že postavili jaslice, božično drevo in božično okrasje.
Božično drevo (smreka, jelka), okrašeno in s svečkami razsvetljeno božično drevo, se je proti koncu 19. stoletja uveljavilo v katoliških deželah po Evropi. Znani sta dve obliki. Starejša, ki je bila največkrat neokrašena in je visela v bogkovem kotu z (z vrhom navzdol), postavili so jo tudi zunaj, pred hišo. Mlajša, okrašena z okraski in gorečimi svečkami, prevzeta pod nemškim vplivom in na Slovenskem najprej razširjena v mestih, v drugi polovici 20. stoletja tudi na podeželju. V socializmu dobi uradno ime novoletna jelka, okrašeno drevesce (smreka, jelka), in je od leta 1947 do leta 1990 v javnih ustanovah, šolah, vrtcih in v nekaterih domovih nadomestila božično drevo.
Novo leto je od konca 17. stoletja določen za prvi dan v letu (dan je določil papež Inocenc XII.) in v ljudskem izročilu velja za drugi božič. Prvi sveti večer je torej večer pred božičem, drugi večer je večer pred novim letom (staro leto) in tretji sveti večer je večer pred praznikom sv. treh kraljev.
S praznovanjem silvestrovega (31. 12., god sv. Silvestra) se poslavljamo od starega leta in pričakujemo novo. Značilni za ta čas so bili obredni koledniki, ki so voščili srečo v novem letu. Sredi 19. stoletja so prišle v navado novoletne voščilnice.
V tem prazničnem božično-novoletnem času vam iz našega depoja predstavljano dve novoletni voščilnici iz leta 1958 (na fotografiji 3) in leta 1986 (na fotografiji 4), svečke za božično drevo (na fotografiji 1 in 1a) iz prve polovice 20. stoletja, naplet za smrečico (na fotografiji 2), izdelan leta 1990 po spominu iz mladosti, in božično, ročno izdelano stekleno kroglo »bunko« (na fotografiji 5 in 5a) iz prve polovice 70. let 20. stoletja.
Pripravila: Stanka Glogovič, kustosinja etnologinja
Literatura:
Kuret, Niko: Praznično leto Slovencev IV, Starosvetne šege in navade od pomladi do zime, Četrti del Zima, Celje, Mohorjeva družba, Celje, 1970.
Svečke za božično drevo in embalaža iz okoli leta 1930. Odkup: Vera Kos. Inv. št.: E6481. Hrani Posavski muzej Brežice.
Naplet za božično smrečico, izdelan iz slame, šipka in krep papirja, je kot ponovitev spomina iz mladosti izdelala Marija Glogovšek iz Zgornjega Obreža za Posavski muzej Brežice, za muzejsko razstavo v izložbi nekdanje Lebarjeve hiše v Brežicah. Inv. št.: E5752. Hrani Posavski muzej Brežice.
Novoletna voščilnica, poslana leta 1958 iz služenja vojaškega roka v Jugoslovnski ljudski armadi, na voščilnici dimnikar s smrečico na rami in podkvijo v desnici, obenj je prislonjena lestev, po kateri se vzpenja prašiček, opremljen z dimnikarskim omelom, v roki pa drži deteljico). Poštni žig: Zadar 30. 12. 1958. Rokopis, modro črnilo. Iz zapuščene hiše Šmajgelj, Ulica Pod obzidjem 35, Brežice, ki so jo leta 2007 podrli. Inv. št.: E5494. Hrani Posavski muzej Brežice.
Novoletna voščilnica iz leta 1986, na kateri je okrašena novoletna smrečica in svečnik s prižganima svečama v prostoru. Poštni žig: Ljubljana, 23. 12. 1986. Rokopis, kemični svinčnik modre barve. Iz zapuščene hiše Šmajgelj, Ulica Pod obzidjem 35, Brežice, ki so jo leta 2007 podrli. Inv. št.: E5504. Hrani Posavski muzej Brežice.
Božična kroglica »bunka«, steklena, ročno izdelana, iz prve polovice 70. let 20. stoletja; kupljena na tržnici v Zagrebu, proizvajalec »Kučna radinost Sesvetski Kraljevec«. Dar: Štefanija Glogovič, Veliki Obrež. Inv. št.: E6893. Hrani Posavski muzej Brežice.
NAZAJ
