Dvoročajna ampula iz zlitine kositra in svinca je naključna najdba, odkrita na Starem gradu v Podbočju. Ampula ima obliko miniaturne čutare in v višino meri 4 cm.
Kovinske ampule povezujemo z romanji, ki so postala množična od druge polovice 12. stoletja dalje. Vanje so romarji shranjevali čudodelne snovi, na primer blagoslovljeno vodo, vodo iz svetih izvirov, posvečeno olje ali prst s svetih krajev. Za vernike je bila namreč ena pomembnejših privlačnosti romanja fizični stik s svetim. Magični vidik tedanje ljudske pobožnosti je jasno izražen s pojmom »svete moči«, kakor so v srednjem veku imenovali relikvije.
Ampula s čudodelno vsebino je tako bila več kot le spominek z romanja ali dokazilo o obisku svetega kraja. Bila je kontaktna relikvija, ki je omogočala nenehni, vsakodnevni stik s svetim. Ampule in njihovo vsebino so uporabljali v zdravilskih in magično-verskih praksah. Postavljali so jih na različna mesta v hiši in izven nje, da bi jim prinašale blagostanje.
Na podlagi oblike in motiva ampule ne moremo časovno opredeliti ali jo povezati z določenim romarskim središčem, saj ustreznih primerjav za zdaj še ne poznamo.
Ampula bo predstavljena na razstavi Štirje elementi: 4 – Zrak.
Pripravila: Jana Puhar
Vir: Katarina Predovnik, Trdnjava Kostanjevica na Starem gradu nad Podbočjem, Ljubljana 2003.
Foto: Jana Puhar
NAZAJ
