Izročilo o ajdih kot starih prebivalcih velike rasti in posebnih moči, se je spojilo z ljudskimi predstavami o velikanih, nadnaravno velikih bajnih bitjih. Živeli naj bi v gozdovih, na gorah in v sklanih votlinah. Zidali naj bi si gradove, cerkve in pri tem lomili skale, ruvali drevje s koreninami, si podajali orodje iz enega vrha na drugi, prav tako prestopali vrhove, stali z eno nogo na enem hribu z drugo na drugem. Bili so tako veliki, da so mogli s podnožja hriba seči na vrh.
Prazgodovinske in antične izkopanine in gomile so ljudje pogosto razlagali kot ostanke ajdovskih gradenj, medtem, ko naj bi njihovi stari prebivalci po izročilu ostali zakleti v razvalinah. Na območju Posavja imamo arheološka najdišča, ki imajo v svojem nazivu pridevnik ajdovski: Ajdovska jama pri Nemški vasi, Ajdovska jama v Silovcu pri Sromljah, Ajdovski Gradec nad Vranjem pri Sevnici Ajdov grob na obronku gozda Jatna v občini Radeče.
V Posavju je še danes živo ustno izročilo o »velikanskih ljudeh«, imenovanih Ajdovšeki, ki so gradili cerkev na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli. Gradili so jo ljudje, ki so delali za grofico bizeljskega gradu. Ženske so v predpasnikih nosile kamne velikosti kot za prešo. Legende o velikanih, ki so zgradili cerkev nad Bistrico ob Sotli omenja dr. Zmago Šmitek v Mitološkem izročilu Slovencev. Bajke in pripovedke o ajdih, velikanih je zbral in leta 1930 objavil Jakob Kelemina. V njih so omenjeni tudi velikani v krajih v Posavju, kot so Stari grad (v Podbočju), Opatova gora in Kostanjevica na Krki.
Izročilo se navezuje tudi na žito ajda, ki so ga ob prihodu v Evropo v prvi polovici 15. stoletja imenovali pogansko žito, »ker so ga prinesli pogani z vzhoda«. Ime ajda je prevzeto iz staronemške besede Heiden oziroma iz nemške besede Heide - ajd, pogan.
Na Slovenskem je bila ajda od prihoda vedno pomemben del kmečkega jedilnika, tudi v Posavju, kjer je bila eno poglavitnih poljščin. O ajdi, ajdovem kruhu in ajdovi kaši piše J. V. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689, ko omenja, da je ajdov kruh črn kot zemlja. Na območju Posavja in širše je znan Bizeljski ajdov kolač, slano ajdovo pecivo s skutnim nadevom in izvirna kulinarična posebnost Bizeljskega in okolice. Gospodinje so ga pekle in postregle ob različnih priložnostih, največkrat za praznike, kot sta velika noč, dan vseh svetih, in za božično večerjo. Iz doma pridelanih sestavin ga še danes pripravijo za posebne priložnosti. V Društvu kmetic Brežice, Aktiv Bizeljsko skrbijo za promocijo in predstavitev kolača. Letos so izvedli že 16. ocenjevanje in razstavo bizeljskega ajdovega kolača, v glasbenem programu je odmevala tudi Po koroškem po kranjskem že ajda zori…, najbolj znana ljudska pesem o ajdi. Na fotografiji sta predmeta, mlin za luščenje ajdovih zrn in pekač za kolač, predstavljena na stalni etnološki razstavi Kruh, potice in kolači.
Pripravila: Stanka Glogovič, kustosinja
Na fotografijah:
1. Ročni mlin za luščenje ajdovih zrn. Uporabljala sta ga kmetovalca Jože in Anka Balon od leta 1927 do leta 1952. Mlin je izdelal samouk iz Siska, Horvatič, ki je nudil svoje usluge po kmetijah. Naslov zadnjega lastnika je Jože in Anka Balon, Brezovica 25. Posredovala: Marija Sušnik. Inv. št.: E1514.
2. Model za potico, izdelan iz gline, podolgovate oblike z zaobljenimi vogali. Dar: Župnijski urad Cirkulane pri Ptuju; zapuščina pok. župnika Jožeta Krošla iz Brežic. Dat.: maj 1987. Inv. št.: E2494.
3. Risba Ajdovšekov ob gradnji cerkve na Svetih gorah avtorja Mitje De Gleria iz knjige Iz časov ječmenove kave Ivanke Počkar iz leta 1998.
4. Bizeljski ajdov kolač, 2021. Foto: Stanka Glogovič, Posavski muzej Brežice.
Literatura:
Baš, Angelos (ur.). Slovenski etnološki leksikon, 1. izdaja, 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004.
Kampijut, Zdravka., Levak, Marija., Babič, Lea., Levak, Anica., Preskar, Slavka., Vranetič, Milena. In Balon, Marjana: Zbornik ob 40. letnici organiziranega delovanja kmetic na območju občine Brežice in 10. obletnici bizeljskega ajdovega kolača. Društvo kmetic Brežice: Bizeljsko, 2020.
Kelemina. Jakob: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom, Družba Sv. Mohorja, Celje 1930.
Kropej, Monika: Od ajda do zlatoroga. Slovenska bajeslovna bitja; Mohorjeva: Ljubljana, Celovec in Dunaj 2008.
Kunaver, Dušica: Čar kruha v slovenskem ljudskem izročilu, Ljubljana, 1999.
Kunaver, Dušica: Dober dan kruh, kruh v slovenskem ljudskem izročilu, Ljubljana, 1991.
Počkar, Ivanka: Iz časov ječmenove kave: življenjepisi Štajercev in Kranjcev ob sotočju rek Krke, Save in Sotle. Novo mesto: Dolenjska založba, 1998.
Šmitek, Zmago: Mitološko izročilo Slovencev: svetinje preteklosti. Ljubljana: Študentska založba, 2004.
Valenčič, Vlado: Kulturne rastline. V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: Zgodovina agrarnih panog. I. zvezek: Agrarno gospodarstvo. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za zgodovino, Sekcija za občo in narodno zgodovino. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970.
Valvasor, Janez Vajkard. 1689. Čast in slava vojvodine Kranjske, prevedli: Doris, Božidar, Primož Debenjak in drugi. Ljubljana, 2009-2013.
