Kristina – Tinka Hervol (1952–2026)
Umrla je naša nekdanja sodelavka Kristina Hervol, za bližnje Tinka, ki je od 80. let 20. stoletja do upokojitve opravljala delo računovodkinje in tajnice v Posavskem muzeju Brežice.
Rodila se je 30. marca 1952 v Artičah, kjer je v kmečki družini Glogovšek preživljala mladost z mamo, očetom, štirimi sestrami in bratom. V njihovi družini so se oblikovale vrednote, ki so jo spremljale vse življenje – delavnost, skromnost, povezanost in medsebojna pomoč.
Osnovno šolo je obiskovala v Artičah. Tinka se je še zelo mlada, pri petnajstih letih, podala na svojo pot in začela delati v tovarni pohištva Brežice. Ob delu se je tudi dalje izobraževala in se zaposlila na Občini Brežice, kasneje pa v Posavskem muzeju Brežice. Bila je delovna, odgovorna in zanesljiva. V Posavskem muzeju smo jo imeli radi, s sodelavci je bila vedno prijazna, razumevajoča in sočutna. Omahljivcem je vlivala upanje in pogum, razgreteže je znala pomiriti in preusmeriti.
Njeno največje življenjsko delo je bila družina. Kot žena in mama je bila Tinka zvesta, predana in ljubeča. Z možem Brankom sta imela lep odnos, poln razumevanja in spoštovanja. Delovala sta usklajeno, med njima ni bilo prerekanj, ni bilo težkih besed. Bila sta si opora v dobrem in slabem. Skupaj sta sprejemala odločitve, nosila skrbi in delila veselje z otrokoma Mojco in Brankom. Tak medsebojni odnos ni samoumeven. Je rezultat spoštovanja, razumevanja in tihe ljubezni, ki raste skozi leta.
Kot žena, mama in babica je bila srce doma, kot sodelavka je bila stičišče razumevanja, posluha za druge, sočutja, topline in dobrote. Njena skrbnost je bila neizmerna. Vedno je dajala prednost drugim pred sabo. Njena sreča je bila v tem, da smo bili vsi ostali dobro. Ni bila zamerljiva. Znala je odpuščati. Znala je razumeti. Znala je potolažiti in bodriti. In zato smo se ob njej vsi, v družini, sosedje, prijatelji in sodelavci, počutili varno.
Vedno je ohranjala veder pogled na življenje. Tudi v trenutkih, ki niso bili veseli, je znala najti kaj dobrega. Ko je bilo težko, je ostala mirna. Ko so drugi izgubljali pogum, ga je ona tiho dajala naprej. Tudi med boleznijo je pokazala izjemen pogum. Odšla je dostojanstveno in tiho.
Močno bomo pogrešali njeno prijaznost, dobroto, razumevanje, pogum, vedrino in smeh.
Ostaja v naši povezanosti, v spoštovanju, ki ga nosimo drug do drugega, in v vrednotah, ki nam jih je dala. In predala nam jih je veliko.
Počivaj v miru, draga naša Tinka!
NAZAJ
