John Tschinkel (28. 2. 1931, Grčarice na Kočevskem – 21. 3. 2026, Vero Beach, Florida)

Umrl je prijatelj Slovenije, Kočevske, Brežic in Posavskega muzeja Brežice John Tschinkel. Rodil se je v vasi Grčarice (Masern) na Kočevskem v rojstni hiši številnih rodov Tschinkel od leta 1613 dalje. Njegov oče Johan je bil Kočevski Nemec, rojen v Grčaricah, mati Marija, rojena Ilc, pa Slovenka iz Dolenje vasi pri Ribnici.
 
Tschinklovi so bili tesno povezana družina. Njihovo gospodarstvo je temeljilo na kmetijstvu, prevozu lesa, potujočem trgovanju in lokalni parni žagi. Oskrbljeni so bili z vsem potrebnim za dobro preživetje. Družina je preživela drugo svetovno vojno pod italijansko in nemško okupacijo. Gmotno dobro preskrbljena ožja družina je bila po vsiljeni nacistični ideologiji, vključno s tezo o večvrednosti Nemcev kot »sončnem ljudstvu na Zemlji« pahnjena v odločitev, da se odselijo s svojih domov, iz svoje 600-letne domovine. Obstoj kočevarske skupnosti in njihove dediščine so uničili nacisti. Leta 1945 so izgubili svoje korenine, dom in dediščino. Na okupirano, etnično očiščeno ozemlje so Kočevske Nemce naselili v ukradene hiše na hitro izgnanih slovenskih prebivalcev. Tschinklove so v Veliko Mraševo preselili decembra 1941, 8. maja 1945 pa so bili izgnani v Avstrijo.
John Tschinkel, krščen za Johanna, v Avstriji preimenovan v Hansa, je pri 19. letih emigriral v ZDA, dve leti kasneje pa za njim še starši in brat Paul. Z zgolj petimi leti formalne izobrazbe in brez znanja angleščine je zagnano nadaljeval s šolanjem in pridobil tako diplomo iz elektrotehnike kot tudi magistrski naziv iz elektrotehnike in računalništva na Politehničnem inštitutu v Brooklynu. Služil je v ameriškem letalstvu, nato pa dosegel izjemno kariero v inženirstvu v več izvršilnih in vodstvenih vlogah do upokojitve leta 1996.
Iz globokega spoštovanja do svoje Kočevske, družine in nepotvorjene resnice o izgubi domovine je objavil številne prispevke in napisal izjemno knjigo Zvonovi so umolknili (v slovenščini je izšla leta 2010, v angleščini The Bells Ring No More leta 2012) z vsebinami o etnični, družinski in svoji osebni epopeji. Vseskozi si je prizadeval, da Kočevarji, če so že izgubili domovino, ne bi izgubili svoje časti. V Veliko Mraševo je iz ZDA prišel leta 1988 in se opravičil družini Žibert, da so leta 1941 izgubili dom in morali narediti prostor za naseljene Kočevarje. Ko je lani na daljavo sodeloval pri posvetu in razstavi v Posavskem muzeju Brežice Slovenski izgnanci in Kočevski Nemci, je dejal, kako rad bi prišel in se znova opravičil tudi vsem drugim v Posavju za izgubo njihovih domov leta 1941. Njegovo pričevanje v besedi in sliki je na ogled v knjižici Slovenski izgnanci in Kočevski Nemci: od raja do pekla in na stalni razstavi v Posavskem muzeju Brežice.
Leta 2018 mu je Občina Ribnica podelila Gallusovo priznanje, kar mu je zelo veliko pomenilo.Pripravljal je tudi nadaljevanje knjige Zvonovi do umolknili, obenem pa je pisal še zajetno delo Kočevje od preteklosti do danes – zgodba o kolonizaciji, nacionalizmu, ideologiji, žrtvi in zanikanju.
 
Bil je pokrovitelj mladih glasbenikov; organiziral in promoviral je koncerte obetajočih izvajalcev na lokalnih prizoriščih v Vero Beachu in gostil glasbenike v svojem domu.
 
Prizadeven, pogumen, pošten in srčen človek, dober prijatelj, je zapustil ta svet v 96. letu starosti. Umrl je na svojem domu, mirno, obkrožen z družino in prijatelji, ob poslušanju klasične glasbe, ki jo je ljubil. Preživeli so ga njegova 97-letna žena Anne, sinova Christopher in Simon ter brat Paul.

Pripravila: dr. Ivanka Počkar


Grčarice s podoljem leta 1930.



Marija Tschinkel, rojena Ilc, slovenska mati Johna Tschinkla, leta 1958. Še v predšolskem obdobju ga je naučila brati, za kar ji je bil vse življenje hvaležen.



Johann Tschinkel, kočevarski oče Johna Tschinkla, leta 1965.



Družina Johna Tschinkla: z leve očetova sestra Paula, mati Marija, oče Johann, sestra Mitzi, Johann, star 5 mesecev, očetova teta Grete in očetova mati Gertrude. Grčarice, avgusta leta 1931.



Tschinklovi na domačem dvorišču v Grčaricah: z leve konj Jorgo, hči Mitzi, sin Johann, oče Johann, očetova mati Gertrude in sosed Martl. Tschinklova več kot 300 let stara kamnita hiša v prastari kočevarski vasi Grčarice je bila rojstni dom vsaj 16 generacijam.



Hans Tschinkel na poti v novo prihodnost – Ameriko, kjer je postal John, 19. 5. 1950.



Poroka Johna Tschinkla z Anne Wall, 1958.



John Tschinkel leta 2018, ko je od Občine Ribnica prejel Gallusovo priznanje za knjigo Zvonovi so umolknili.



John Tschinkel z ženo Anno.



Poglavje o Johnovem ponovnem prihodu v Veliko Mraševo k Žibertovim leta 1988, ko se jim je opravičil, da so leta 1941 izgubili dom in morali narediti prostor za naseljene Kočevarje. Stran iz knjige Zvonovi so umolknili (2010), str. 464.
 
NAZAJ