Ali veste kako ravnati ob potresu?
Na današnji dan leta 1917 je ob 9. uri in 22 min stresel Brežice potres z magnitudo 5,7 in je bil eden močnejših potresov v 20. stoletju. Potresni sunek je najbolj prizadel območje Krško-Brežiškega polja in Gorjancev. Potres so čutili prebivalci celotne današnje Slovenije, njegov vpliv pa je segal tudi v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško.
Potres je naravni pojav, ki ga zaznamo kot tresljaje na zemeljski površini in so posledica nenadnih premikov v Zemljini notranjosti.
Ali veste:
- Da se mesto nastanka potresa imenuje žarišče potresa ali HIPOCENTER?
- Da se navpično ležeča točka na Zemljinem površju, ki je najbližje žarišču in kjer so učinki potresa najmočnejši imenuje nadžarišče ali EPICENTER? Od tod se tresljaji širijo kot potresni valovi po vsej zemeljski obli in tudi po notranjosti Zemlje.
- Da potresne valove zaznavajo SEIZMOLOGI v potresnih opazovalnicah po vsej Sloveniji? V Posavju imamo dve takšni opazovalnici: V Pavlovi vasi pri Pišecah in v Gornjem Cirniku pri Veliki Dolini.
- Da se naprava, ki zazna potresna valovanja imenuje SEIZMOGRAF? V njem je zelo občutljiv merilni instrument, ki med svojim nihanjem zapisuje intenziteto valovanja na papir. Izris se imenuje seizmogram.
Slovenija leži na potresno nevarnem območju, zato so potresi pri nas pogosti. To potrjujejo številni nedavni potresi, med njimi zadnja močnejša potresa 22. marca in 29. decembra 2020. Večina je zelo šibkih in jih ne zaznamo, le zelo redki so tako močni, da povzročijo škodo. Žal pa potresov ne moremo napovedati ali preprečiti, zato je za nas zelo pomembno, da se nanje vnaprej dobro pripravimo. Ali veste kako ravnati ob potresu? V spodnjem kvizu osvežite svoje znanje o potresih in ravnanju ob njih. Geslo kviza je osnovni napotek za ravnanje ob potresu.
Fotografija: Mestna hiša v Brežicah po potresu 29. januarja 1917. Hrani Posavski muzej Brežice.
NAZAJ