| 1241 |
Salzburška nadškofija že pred tem letom postavi prvotni romanski grad Rain (Brežice) |
| 1249 |
prvič omenjen v pisnih virih kot castrum Rain |
| 1479 |
Ogri pod vodstvom Matije Korvina – Kralja Matjaža (1443–1490) zasedejo del današnjega Posavja z mestno naselbino in gradom |
| 1491 |
Habsburžani z mirovno pogodbo pridobijo to območje in mesto Brežice postane deželno knežje mesto |
| 1515 |
v vseslovenskem kmečkem uporu zgorita grad in mesto |
| 1528 |
v času pogostih turških vpadov grad ponovno pogori |
| 1529 |
cesar Ferdinand I. Habsburški (1503–1564) odobri zidavo nove renesančne utrdbe skupaj z utrditvijo in razširitvijo mestnega obzidja; omenjen je cesarski gradbenik Jurij Dispatio iz Marana pri Roveretu |
| 1529–1553 |
vodi gradbena dela Martin iz Bellinzone |
| 1548 |
letnica, zapisana na prekladi vhodnega portala in označuje zaključeno gradnjo renesančnega gradu z obodno pozidavo s stolpi |
| 1553–1557 |
kot stavbenika utrdbe sta omenjena znana renesančna arhitekta brata Andrej in Domenico dell’Allio |
| 1567–1579 |
gradnja vzhodnega in zahodnega trakta – prezidava gradu v stanovanjske namene pod vodstvom tedanjega upravnika oz. zakupnika barona Ludvika Ungnada |
| 1573 |
kljubovanje napadu hrvaško-slovenskih kmečkih upornikov |
| 1586–1590 |
zahodni trakt podaljšajo do severozahodnega vogalnega stolpa in opremijo z dvonadstropnim arkadnim hodnikom, severni trakt pa dvignejo za eno nadstropje |
| 1601 |
zapisana letnica nad glavnim renesančnim portalom z grbom Franca Galla v. Gallensteina (1550–1614) z enorogom in označuje konec leta 1529 začete gradnje |
| 1652–1661 |
grajska stavba postane last grofa Jurija IV. Frankopana Trsatskega (ok. 1620–1661), sina Vuka II. Frankopana (ok. 1578–1652), predhodnega lastnika Brežic |
| 1685 |
pred tem letom postane last hčere Jurija IV. In Zofije roj. Forgách, grofice Marije Julijane Frankopan (?–1693), por. grofice Abensperg in Traun, drugič poročene grofice Attems |
| 1694 |
lastnik postane grof Ignac Marija Attems (1652–1732), ki v naslednjih tridesetih letih spremeni nekdanjo renesančno trdnjavo v udobno plemiško baročno bivališče |
| 1702–1703 |
Frančišek Karl Remb(p) (1675–1718) izvede po naročilu grofa Ignaca Marije Attemsa fresko poslikavo v Viteški dvorani |
| 1718–1720 |
prenovljen zahodni trakt z reprezentančnim balustradnim stopniščem s fresko poslikavo stopnišča slikarjev: Johanna Casparja Wagingerja (?–1718) in Franca Ignaca Flurerja (1688–1742); |
| 1720–21 |
slikar Franc Ignac Flurer (1688–1742) poslika grajsko kapelo svetega Križa |
| 1772–1773 |
obnova ostrešja in kritine |
| 1848 |
grajska stavba postane sedež različnih uradov |
| 1917 |
grajsko poslopje močno prizadene potres, uničene nekatere okrasne štukature in kitajski salon v severozahodnem delu drugega nadstropja |
| 1949 |
za grajsko stavbo prevzame skrb muzej in v nekaj prostorih severnega trakta drugega nadstropja naseli prvo stalno muzejsko razstavo z arheološko, kulturnozgodovinsko in etnografsko zbirko |
| 1959 |
prva obnova fresk Viteške dvorane |
| 1963 |
obnova fresko poslikav dvoramnega stopnišča |
| 1975 |
obnova stopnišča v Viteški dvorani |
| 1999 |
obnova balustradnega dvoramnega stopnišča in stropne poslikave |
| 2010–2011 |
restavratorski posegi na poslikavah zrcalnega oboka Viteške dvorane ter restavriranje stopnišča in njegove dekorativne poslikave |
| 2015 |
restavriranje poslikav južne stene Viteške dvorane |
| 2018 |
obnova strehe severnega in vzhodnega trakta ter treh stolpov |
