Proga Šamac-Sarajevo in mladinske delovne brigade »Naša proga – naš ponos«
Posavski muzej Brežice je v letu 2025 ob obeležitvi 80. obletnice konca druge svetovne vojne prvo polovico leta posvetil raziskovanju prepletanja usod posavskih izgnancev in kočevskih Nemcev med drugo svetovno vojno na posavskih tleh. Drugi del leta pa je posvetil povojni obnove razrušene domovine. Eden od pomembnih elementov obnove so bile mladinske delovne brigade, v katerih so skupaj s številnimi mladimi, vojaki JLA, kaznjenci, vojnimi ujetniki in delavci sodelovali tudi umetniki.
Na razstavi je predstavljenih 16 risb umetnice, likovne pedagoginje in donatorke Posavskega muzeja Brežice
Alenke Gerlovič (1919–2010) in 16 del slikarja, grafika, muzealca in prvega ravnatelja Posavskega muzeja Brežice
Franja Stiplovška (1898–1963), ki sta jih ustvarila poleti 1947 ob gradnji železniške proge Šamac–Sarajevo v Bosni in Hercegovini. V digitalni obliki so predstavljena tudi dela nekaterih drugih umetnikov na temo brigadirskega dela. Progo so gradile mladinske delovne brigade, zato se razstava posveti tudi zgodovinskemu orisu nastanka in delovanja brigad. Umetnostna dela smo v muzeju dopolnili še s fotografijami s proge, ki jih hranijo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Ljubljana, ter s članki in fotografijami iz slovenskih časopisov, ki so leta 1947 obširno pisali o napredku dela na železniški progi.
Alenko Gerlovič in Franja Stiplovška so v delih zaposlovale podobne teme; njune interpretacije pa se mestoma dotikajo, mestoma razhajajo, zato smo dela predstavili v vizualnem dialogu v več tematskih sklopih. Najbolj obsežen sklop sestavljajo dela, v katerih se umetnika osredotočata na prikaz usklajenega kolektiva ter težaško in požrtvovalno delo brigadirjev. Drugi sklop predstavljajo krajine, ki odstirajo pogled na taboriščne barake in gorato pokrajino, ki so jo morali podjarmiti graditelji proge. Tretji sklop je posvečen portretom in prostemu času. Zadnji sklop pa prikazuje v tedanjih medijih uveljavljeno podobo herojskega graditelja porušene domovine s krampom ali lopato. Podobo razstave zaokroži simbolna predstavitev brigadirskega orodja; samokolnica, lopata in kramp.
Razstavo spremlja digitalna razstava, s katero smo želeli predstaviti še druge slovenske umetnike in njihovo dojemanje mladinskih delovnih brigad. Na njej predstavljamo dela iz petih slovenskih muzejev: Dolenjskega muzeja Novo mesto, Galerije Božidar Jakac – Muzeja moderne in sodobne umetnosti, Galerije Murska Sobota, Goriškega muzeja Kromberk – Nova Gorica in Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Ljubljana.
Avtorici razstave sta kustosinji
Mihaela Kovačič in
Andrejka Vabič Nose.
Razstava bo v Posavskem muzeju Brežice na ogled
do 22. marca 2026.
Od 10. junija naprej bo na ogled v
Muzeju Velenje, konec leta pa v
Mestnem muzeju Idrija.
NAZAJ
