VSESLOVENSKI KONCERT PEHLIVANIAN OPERNA AKADEMIJA

Četrtek, 19. december, 18.00, Viteška dvorana

Posavski muzej Brežice v sodelovanju z Zavodom glasbena akademija Pehlivanian in podjetjem SOLTEC d. o. o. pripravlja Vseslovenski projekt – POA Festival Orchestra.

POA Festival Orchestra, ustanovljen leta 2020 pod vodstvom maestra Georgea Pehlivaniana, združuje vrhunske profesionalne slovenske glasbenike. Orkester redno nastopa po Sloveniji in Evropi, kjer na koncertih izpostavlja dela slovenskih skladateljev in daje priložnost mladim slovenskim solistom ter dirigentom.

S svojimi koncerti orkester omogoča dostop do vrhunske klasične glasbe tudi v manjših krajih, kar prispeva k širjenju kulturne izmenjave in podpira razvoj mladih slovenskih talentov. Poudarek na slovenskih skladateljih pa pomaga ohranjati in promovirati bogato glasbeno dediščino Slovenije.

V Viteški dvorani bodo uprizorili koncert z deli priznanih skladateljev, kot so Jani Golob, Giacomo Puccini, Hugo Wolf, Felix Mendelssohn-Bartholdy, Bojan Adamič in Tadej Hrušovar.
 
Nastopajoči: POA Festival Orchestra; dirigenti: Tilen Draksler in Mitja Dragolič; Talita Sofija Komelj, soprano; Lovro Korošec, bariton
 
Vstopnice: odrasli 23 EUR, upokojenci in dijaki 19 EUR.
 

---

PROGRAM:

Jani Golob: Štiri slovenske ljudske pesmi 
 
Puccini : Quando me’n vo, La Boheme 
Talita Sofija Komelj, sopran
 
Bojan Adamič: Ko boš prišla na Bled (priredba)
Tadej Hrušovar: Dan Ljubezni (priredba)
Talita Sofija Komelj, sopran
Lovro Korošec, bariton
 
Hugo Wolf: Italijanska serenada
 
PAUSA
 
Felix Mendelssohn-Bartholdy: Italijanska simfonija št. 4 v A-duru op. 90 

Jani Golob, slovenski skladatelj, ki je zaznamoval slovensko glasbeno krajino. S svojim bogatim opusom, ki sega od simfoničnih del do komornih skladb in glasbe za gledališče, je Golob postavil trdne temelje sodobne slovenske glasbe. Njegova dela so prepoznavna po izraziti melodičnosti, harmonični raznolikosti ter značilni svežini in vitalnosti. Golobova glasba ne le navdušuje poslušalce po vsem svetu, ampak tudi navdihuje nove generacije glasbenikov k ustvarjanju in inovacijam.
 
Giacomo Puccini, italijanski skladatelj, ki je razvil je nov operni slog, imenovan verizem, s čimer je ponesel italijansko opero v 20. stoletje, zato ga označujejo za pravega Verdijevega naslednika. Več njegovih oper je del standardnega repertoarja opernih hiš še danes.
 
Hugo Wolf, slovenski skladatelj obdobja romantike, je zapustil trajen pečat v glasbeni zgodovini s svojimi izjemnimi samospevi. Njegovo delo je znano po izjemni čustveni globini in poetični izraznosti, ki izhaja iz njegove sposobnosti, da je glasbo popolnoma uskladil z besedilom. Wolf je bil mojster ustvarjanja glasbenih prizorov, ki so izražali različne čustvene odtenke in subtilnosti človeške izkušnje. Kljub krajšemu življenju je ustvaril obsežen opus samospevov, ki še danes navdušuje poslušalce po vsem svetu. Hugo Wolf je neizbrisno zaznamoval svet klasične glasbe in ostaja eden največjih mojstrov samospevov vseh časov.
 
Bojan Adamič, slovenski skladatelj, dirigent in aranžer, je bil pomemben ustvarjalec na slovenski glasbeni sceni. Njegovo delo je raznoliko, saj je ustvarjal v različnih žanrih, vključno s klasično glasbo, filmsko glasbo, jazzom in popularno glasbo. Adamič je zaslovel predvsem po svojih filmskih skladbah, ki so postale ikonične in so še danes prisotne v slovenski kulturi. Poleg tega je bil tudi ustanovitelj prve slovenske jazz zasedbe in je pomembno prispeval k popularizaciji jazza v Sloveniji. Njegovo zapuščino odlikujejo inovativnost, raznolikost in priljubljenost med poslušalci različnih glasbenih okusov. Bojan Adamič ostaja pomemben del slovenske glasbene dediščine.
 
Tadej Hrušovar je slovenski skladatelj, pianist in dirigent, znan po svojem izjemnem prispevku k slovenski glasbeni krajini. S svojo strastjo do glasbe in izjemnim talentom je ustvaril številna dela v različnih žanrih, od klasične glasbe do filmske glasbe in jazzovskega sloga. Hrušovar je poznan po svoji sposobnosti združevanja tradicionalnih glasbenih elementov s sodobnimi pristopi, kar daje njegovim delom edinstveno in prepoznavno zvočno identiteto. Njegova glasba pogosto odraža globoko čustveno izraznost in tehnično dovršenost, ki sta pritegnili pozornost tako domače kot mednarodne publike. Hrušovarjevo delo in dediščina v glasbenem svetu ostajata izjemno spoštovani in navdihujoči.
 
Felix Mendelssohn-Bartholdy, priznan kot eno največjih glasbenih genijev 19. stoletja, je bil nemški skladatelj, dirigent, pianist in pedagog. S svojim izjemnim talentom je oblikoval izredno pestro in vplivno glasbeno dediščino, ki sega od simfonij in koncertov do oper in komornih del. Mendelssohn je zaslovel zaradi svojega izjemnega melodičnega občutka, tehnike in inovativnosti v skladanju, ter se je zapisal med vodilne glasbene ustvarjalce svojega časa. Med njegova najbolj znana dela spadajo "Sogno di una notte di mezza estate" (San o poletni noči), simfonija "Italijanska" in violinski koncert v e-molu. Njegova glasba je znana po izraziti romantični čustvenosti, virtuoznosti in nežnosti, kar je prispevalo k njeni trajni priljubljenosti in vplivu v glasbenem svetu. Mendelssohn-Bartholdy je nedvomno pustil neizbrisen pečat v zgodovini glasbe, ki še danes navdihuje glasbenike in poslušalce po vsem svetu.
 

---

Tilen Draksler, dirigent

Tilen Draksler je magisterij orkestrskega dirigiranja zaključil na Akademiji Katarine Gurske v Madridu pod mentorstvom maestra Georgea Pehlivaniana. Iz klavirja je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, podiplomski študij pa je opravil na Akademiji Franza Liszta v Budimpešti. Svoje dirigentsko znanje je izpopolnjeval s priznanimi dirigenti.

Leta 2023 je zasedel mesto asistenta dirigenta Armenske nacionalne filharmonije, kjer je pripravljal orkester za gostujoče dirigente. Sodeloval je z uglednimi orkestri, kot so Simfonični orkester Čajkovskega, Berlin Sinfonietta, Simfonični orkester Državne simfonične kapele Rusije, Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester Dissonance, Orkester abeceda., Kraljevi komorni orkester iz Manchestra, Festivalski orkester iz Malage, Orkester Amadeo, Akademski orkester Katarine Gurske iz Madrida, Orkester akademije Sibelius itd.

Draksler ima obsežne izkušnje z dirigiranjem opernega repertoarja, izstopajo pa nastopi z operami La Traviata, Carmen, Seviljski brivec in Figarova svatba.

Tilen Draksler je tudi ustanovitelj Orkestra Amadeo, producent in umetniški vodja festivala Amadeo ter tajnik Slovenskega muzikološkega društva. Za kulturne dosežke mu je župan občine Celje podelil občinsko priznanje. Trenutno je asistent maestra Georgea Pehlivaniana pri raznih orkestrskih projektih.

Mitja Dragolič, dirigent

Mitja Dragolič je svojo glasbeno pot začel kot klarinetist na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, pridobljeno znanje pa nadgradil s študijem na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je leta 2005 pri profesorju Alojzu Zupanu diplomiral z odliko. Na Konservatoriju za glasbo v Maastrichtu na Nizozemskem je pri profesorju Janu Cobru leta 2014 končal študij dirigiranja. Leta 2016 pa je na Akademiji za glasbo v Ljubljani pridobil naziv magister znanosti.
 
Danes sodeluje s številnimi glasbeniki in glasbenimi zasedbami po Sloveniji in v tujini. Je predsednik strokovne komisije in član predsedstva Zveze slovenskih godb. Kot strokovni sodelavec je sodeloval pri projektu European Union Youth Wind Orchestra, ki vsako leto poteka v Luksemburgu, in na vsakoletnih poletnih taborih mladih glasbenikov Musica Creativa v Sloveniji. Je član številnih strokovnih komisij na državnih in mednarodnih tekmovanjih pihalnih orkestrov in komornih skupin.
 
Pod njegovim strokovnim vodstvom deluje Godba Cerknica, ki spada med najboljše tovrstne glasbene sestave pri nas. Vrsto let pa je vodil Pihalni orkester in Simfonični orkester Glasbene šole Grosuplje ter Big band Medicinske fakultete v Ljubljani. Z orkestri je v preteklosti na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih dosegal praviloma najvišja mesta.
 
Dirigiral je tudi Orkestru Slovenske filharmonije, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija, Policijskemu orkestru in Orkestru Slovenske vojske, RBO – Rundfunk Blasorchester Leipzig, Louisville Winds – Wind Ensemble in Louisville, Kentucky (ZDA), Berne Symphonic Wind Orchestra (Švica), Banda de Lalín (Španija) in drugi.
 
Je tudi avtor prve in edinstvene zbirke tonskih, tehničnih vaj, lestvic ter skladb za klarinet v petih delih. Predstavljajo bistven element učenja igranja na klarinet; zajemajo lestvične, tonske in tehnične vaje ter skladbe.
 
Za izjemne dosežke na področju inštrumentalne glasbe pa mu je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v letu 2016 podelil Zlati znak. Občina Cerknica pa mu je 2017 podelila Srebrni Taborski znak za izjemne dosežke.
 
V letu 2022 je postal dirigent koncertnega Orkestra Slovenske vojske.

Sopranistka Talita Sofija Komelj je študirala petje pri profesorici Pii Brodnik na KGBL in AG v Ljubljani, pri kateri je leta 2023 z odliko diplomirala.

Magistrski študij nadaljuje v razredu prof. Matjaža Robavsa. 

Javnosti se je doslej predstavila na številnih koncertih – s samostojnimi recitali na ljubljanskem Magistratu, z nastopi na koncertnih ciklih Noči v stari Ljubljani, na koncertu Pevski obeti in pričakovanja v Križankah, na nastopih v organizaciji MOL Ljubljana in mnogih drugih. 

2020 je bila v duu s pianistom Urbanom Staničem izbrana na natečaju Mlad PerArtem, s katerim sta izvedla recital samospevov, 2022 pa sta bila s pianistom Stefanom Pajanovićem izbrana na natečaju Glasbene mladine Ljubljanske in izvedla recital slovenskih in ruskih samospevov. 

2019 je nastopila na otvoritvenem koncertu festivala Imago Sloveniae na Kongresnem trgu med najbolj nadarjenimi mladimi slovenskimi glasbeniki. 

V času šolanja na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani je odpela že nekaj vlog (Vrabček v otroški operi Brundibar, Mama v krstni izvedbi semi-opere Všeč si mi, Kneginja v skrajšani šolski pridukciji Rusalke).

Redno se udeležuje tudi pevskih tekmovanj, na katerih je dosegla že več visokih uvrstitev: 1. mesto na mednarodnem pevskem tekmovanju Iuventus canti na Slovaškem, 1. nagrado na mednarodnem pevskem tekmovanju Lav Mirski v Osijeku, 2. nagrado na mednarodnem pevskem tekmovanju Ferruccio Tagliavini v Deutschlandsbergu, 3. nagrado na mednarodnem pevskem tekmovanju v Mariboru, zlato priznanje na TEMSIG-u... (2021 je bila tudi sprejeta v predizbor prestižnega tekmovanja Neue Stimmen, vendar se ga zaradi epidemije Covid-19 ni mogla udeležiti.)

Nastopila je že z orkestri RTV Slovenija, SNG Maribor, Simfoničnim orkestrom KGBL, Simfoničnim orkestrom Cantabile, orkestrom AG Ljubljana in Pehlivanian Opera Academy festivalnim orkestrom.

Aprila 2022 je nastopila v vlogi Poppee v študentski produkciji Agrippine v Cankarjevem domu,

Poleti 2023 je kot udeleženka Pehlivanian Opera Academy pod vodstvom Maestra Georga Pehlivaniana nastopila v vlogi Violette Valery v koncertni izvedbi Verdijeve Traviate v 8-ih predstavah v različnih krajih po Sloveniji, 2024 pa v vlogi Musette v Puccinijevi operi La bohème, v kar 9 predstavah v 11 dneh, ena od njih je bila tudi na Festivala Ljubljana.

Decembra 2024 je kot predstavnica študentov petja nastopila na koncertu z orekestrom Friuli Venezia Giulia, aprila pa je z njimi nastopila na dveh koncertih posvečenih Marii Callas v Tavagnaccu in Gorici v Italiji, kot ena izmed izbranih pevcev na natečaju La divina Callas. 

Decembra 2023 je nastopila tudi na 30. dobrodelnem Managerskem koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, kot ena izmed najbolj talentiranih izbranih mladih pevcev.

Od leta 2016 je štipendistka MOL Ljubljana, podprla jo je tudi Ustanova Klasika. 
Pevsko znanje redno izpopolnjuje na pevskih mojstrskih tečajih. 

Lovro Korošec je 26-letni slovenski baritonist, ki je svojo operno kariero začel kot mlad pevec in pri devetih letih debitiral v operetni predstavi Melodije srca. 

Po obetavnem začetku je končal dodiplomski študij na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Trenutno študira pri profesorju Dr. Antoniusu Solu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. 
Je prejemnik štipendije "Best of South-East" banke Steiermärkische Sparkasse in Graški državni operi, v okviru tamkajšnjega programa se je dodatno izobraževal pri Cheryl Studer.

Leta 2024 je bil med obiskom v Bruslju izbran kot eden od 44 umetnikov iz EU, ki jim je organizacija Culture Action Europe podelila naziv "Changemaker".
V zadnjih letih je kot solist v Sloveniji in tujini sodeloval v različnih opernih projektih, s tradicionalno kot tudi sodobno interpretacijo gradiva.
Redno sodeluje s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem (SKGG) in Zavodom Janeza Trdine Novo mesto v Sloveniji, kjer poje glavne baritonske vloge v operah kot so "Die Fledermaus" in nove slovenske opere "Kit na plaži”, “Deklica z vžigalicami” in “Španska vas”.

Leta 2024 je pel vlogo Schaunarda v operi "La Bohème" na Festivalu Ljubljana pod vodstvom maestra Georgea Pehlivaniana, s katerim je redno sodeloval.
Posveča se tudi samospevu z družbeno kritičnim sporočilom in redno sodeluje s pianistko Barbaro Verhovnik v njunem duo Enigmatico.
 

NAZAJ