Odprtje prenovljene stalne razstave PUNTARIJA, Kmečki upori in Posavje v 16. stoletju

Četrtek, 22. februar, 18.00, Viteška dvorana

Predstavljanje tematike kmečkih uporov v 16. stoletju ima v muzeju dolgo tradicijo, ki sega vse do leta 1957. Stalna postavitev kmečkih uporov z vmesnimi prenovami domuje v SV grajskem stolpu od leta 1960. Do lanskega leta je o kmečkih uporih pripovedovala razstava iz leta 1988, avtorice Vlaste Dejak.
Prijazno vabljeni na odprtje razstave v novi preobleki.

Razstavo bo predstavila avtorica Mihaela Kovačič, odprl pa državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije mag. Marko Rusjan.

Program: Mešani pevski zbor Viva Brežice, zborovodja Krištof Strnad.

Odprtje razstave sovpada z dnem zaslišanja s torturo, ki ga je bil 22. februarja 1573 na brežiškem gradu pri lastniku Krištofu Gallu (ok. 1525 ̶ 1576) po porazu upornih kmetov deležen brat Ilije Gregoriča.

V četrtek, 22. 2. 2024, je v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice potekalo odprtje prenovljene stalne razstave Puntarija, Kmečki upori in Posavje v 16. stoletju.

Predstavljanje kmečkih uporov iz 16. stoletja je stalnica v Posavskem muzeju Brežice, saj je bila prva razstava postavljena leta 1957 v Viteški dvorani. Svoje mesto v SV stolpu gradu je stalna razstava dobila leta 1960. Zadnja prenova pa je bila izvedena leta 1988, kustosinja je bila Vlasta Dejak. Prvi prostor razstave, ki govori o bogati protestantski dediščini v Posavju v 16. stoletju, je bil nazadnje prenovljen leta 2017 in ni spremenjen. Le za čas odprtja pa je bil na ogled prvi izvod Dalmatinove Biblije iz leta 1584, ki ga hrani Posavski muzej Brežice.
Razstave je dobila ime Puntarija kot poklon preteklim generacijam muzejskih delavcev, ki so verjetno že ob prvi postavitvi stalne razstave tako poimenovali prostor SV stolpa gradu.
Razstava je razdeljena na tri teme. Prvi del predstavlja prehod iz 15. v 16. stoletje, ki je čas poln sprememb in prikazuje stanje, ki je kmete gnalo v upiranje. Osrednji del sta kmečka upora iz leta 1515 in 1573, ki veljata za največja in sta v svoj vrtinec potegnila tudi Posavje in grad Brežice. Leta 1515 so prav uporni kmetje požgali takratni grad, na njegovih temeljih je bil v času od leta 1529 do 1601 zgrajen grad, kot ga poznamo še danes. Čeprav je bil v fazi izgradnje, se je že uspešno obranil v uporu leta 1573. Tretji del prikazuje odmeve kmečkih uporov iz 20. in 21. stoletja, seveda s poudarkom na dogajanju v Posavju. Največji razcvet so kmečki upori v umetnosti, zgodovinopisju in vsakdanjem življenju doživeli v 2. polovici 20. stoletja, v času ko so oblasti promovirale vrednoti bratstva in enotnosti med različnimi narodi v skupni državi Jugoslaviji.
Muzejsko gradivo predstavljeno na razstavi je iz različnih virov. Predstavljeni so predmeti in gradivo, ki spadajo med prve vpise v inventarnih knjigah našega muzeja. Konec 50-ih let 20. stoletja so strokovni sodelavci Posavskega muzeja to gradivo načrtno zbirali za prve postavitve razstav o kmečkih uporih. Tem predmetom smo dodali še nekaj novejših muzejskih pridobitev: kot npr. arheološko gradivo s Starega gradu v Podbočju. Številno gradivo, ki je predstavljeno na razstavi, hranijo posavske, slovenske in tuje muzejske ustanove, arhivi in posamezniki ter so ga muzeju prijazno posodili.
Prenova stalne razstave je del in hkrati zadnja aktivnost mednarodnega in medinstitucionalnega projekta Upor / Buna / Revolt 1573 ̶ 2023, ki smo ga ob obeležbi 450. obletnice hrvaško-slovenskega kmečkega upora soustvarjali: Posavski muzej Brežice, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Mestni muzej Krško ter hrvaški muzeji: Muzej Brdovec, Muzej grada Zagreba in Muzej seljačkih buna (Muzeji Hrvatskog zagorja).

Obiskovalce sta najprej pozdravili Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice in podžupanja Občine Brežice Mojca Florjanič. Razstavo je predstavila kustosinja Mihaela Kovačič, odprl pa jo je državni sekretar na Ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan. Za glasbeno razvajanje je poskrbel Mešani pevski zbor Viva Brežice z zborovodjo Krištofom Strnadom.