Odprtje gostujoče razstave Čebelarskega muzeja Radovljica PREPLET DEDIŠČINE IN SODOBNOSTI
Četrtek, 30. maj, 19.00, Predprostor Viteške dvorane
Poslikane panjske končnice so posebnost slovenske kmečke ljudske kulture. Zbirka poslikanih panjskih končnic Čebelarskega muzeja Radovljica obsega več kot 900 primerkov. Z razstavo najzanimivejših sodobnih primerkov obeležujemo tudi
svetovni dan čebel (20. maj).
Z združitvijo tradicionalnih motivov s sodobnimi upodobitvami na poslikanih panjskih končnicah, razstava "Preplet dediščine in sodobnosti: tradicionalne in sodobne poslikave panjskih končnic" odseva edinstveno zapuščino slovenskega čebelarstva.
Poslikane panjske končnice so izjemno pomembne za slovensko čebelarstvo, so bile osrednji element čebelnjakov. Pojavile so se sredi 18. stoletja. Do njihove poslikave je pripeljal splet okoliščin saj je razvito čebelarstvo omogočalo dober zaslužek čebelarjem, da so si lahko naročali poslikave. Vsebina poslikav na panjih prikazujejo poglede slovenskega kmeta in obenem izraz posebnega odnosa, ki ga slovenski človek od nekdaj goji do čebel. Na razstavi bo mogoče raziskati raznolikost motivov, ki segajo od najstarejših nabožnih do sodobnejših upodobitev.
Kustodinja:
Kristina Seljak, Čebelarski muzej Radovljica.
Foto galerija
V četrtek, 30. 5. 2024, je v predprostoru Viteške dvorane Posavskega muzeja Brežice potekalo odprtje gostujoče razstave Čebelarskega muzeja Radovljica Preplet dediščine in sodobnosti: tradicionalne in sodobne poslikave panjskih končnic. Z združitvijo tradicionalnih motivov s sodobnimi upodobitvami na poslikanih panjskih končnicah razstava odseva edinstveno zapuščino slovenskega čebelarstva. Razstava bo na ogled do konca septembra 2024.
Zbirka poslikanih panjskih končnic Čebelarskega muzeja Radovljica obsega več kot 900 primerkov in je največja javno dostopna zbirka tovrstne čebelarske kulturne dediščine v Sloveniji. Poslikane panjske končnice so izjemno pomembne za slovensko čebelarstvo, saj so bile osrednji element čebelnjakov. Pojavile so se sredi 18. stoletja, doživele svoj razcvet med letoma 1820 in 1880 ter začele v začetku 20. stoletja zamirati. Do njihove poslikave je pripeljal splet okoliščin, saj je razvito čebelarstvo omogočalo dober zaslužek čebelarjem, da so si lahko naročali poslikave. Vsebina poslikav na panjih prikazuje poglede slovenskega kmeta in obenem izraz posebnega odnosa, ki ga slovenski človek od nekdaj goji do čebel.
Na razstavi je mogoče raziskati raznolikost motivov, ki segajo od najstarejših nabožnih do sodobnejših upodobitev. Čebelarski muzej hrani tudi do zdaj najstarejšo ohranjeno poslikano panjsko končnico, Božjepotno Marijo iz leta 1758. Razstava je bila odprta v mesecu, ko obeležujemo tudi svetovni dan čebel (20. maj).
Obiskovalce je najprej nagovorila direktorica Posavskega muzeja Brežice, Alenka Černelič Krošelj. Program je z glasbo harmonike obogatil Niko Ogorevc, profesor Glasbene šole Brežice. Obiskovalce je pozdravila tudi Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine. Razstavo pa je predstavila Kristina Seljak, kustodinja in avtorica razstave.
NAZAJ
