Najstarejši kovinski predmet v Posavju
V Levakovi jami v Dolu pri Šutni so arheologi ob izkopavanjih odkrili sledove občasne prazgodovinske naselitve. Poleg lončenine, značilne za konec 3. tisočletja pred našim štetjem, je bil v jami odkrit tudi do sedaj najstarejši znani kovinski predmet v Posavju. To je ploščata sekirica, kakršne so uporabljali ob koncu bakrene in v začetku bronaste dobe. Sekirico so izdelali z ulivanjem v enodelni glineni kalup. Sekirica je bila nasajena na leseni držaj, ki se ni ohranil.
Ploščata sekirica iz bakrove zlitine je lečastega preseka. Od ravno oblikovanega konca za nasajevanje se postopno širi in zaključi v pahljačasto razširjeno rezilo. Površina sekirice je zaradi oksidacije materiala danes zelenkasta, ko je bila nova, pa je imela rdečkasto zlat lesk.
Datacija: konec 3. tisočletja pr. n. št.
Material: baker
Mere: dolžina 7,5 cm, širina 3,4 cm
Najdišče: Levakova jama pri Šutni
Inventarna številka: P 307
Na ogled: večzvrstna razstava Štirje elementi: 2 – OGENJ, II. nadstropje gradu Brežice, odprta od 30. 8. 2018, avtorji: Alenka Černelič Krošelj, dr. Ivanka Počkar, Oži Lorber, Vlasta Dejak, Jana Puhar, Boštjan Kolar
Za dediščinske navdušence:
Levakova jama v Dolu pri Šutni se nahaja na južnem pobočju Bočja, v ozki dolini potoka Sušica. Vhod v jamo je skrit pod navpično steno nad izvirom potoka Sušica. Jama je razdeljena na dve ravni; spodnji rov oziroma izvir, ki se izliva v Sušico, in zgornji suhi rov, v katerem so bile odkrite arheološke ostaline.
Do leta 1937 se za jamo ni vedelo, saj je bil vhod vanjo zasut oziroma zadelan. Avgusta 1937 je jamo ob poplavi odprla voda, ki se je nabrala v več kot 200 metrov dolgih rovih. Kljub temu da so prebivalci Podbočja in okolice imeli mnogo dela z odpravo hudih posledic poplave, jama ni ostala neopažena. Ob izbruhu vode so bili namreč pri potoku naplavljeni številni človeški kostni ostanki ter fragmenti lončenine, kar je zbudilo pozornost domačinov in lokalnih starinoslovcev. O najdbah je poročal tudi časopis Jutro, kar je k ogledu spodbudilo profesorja Srečka Brodarja. Ohranjeno je poročilo, v katerem omenja najdbe številnih kosti in ognjišča ter fibule in uhana iz starejše železne dobe ter nekaj kamnitih orodij. V poročilu omenja, da je jamo treba nujno raziskati. Raziskav se je nato lotil Oto Auman, zbiratelj in starinoslovec iz Krškega, ki je kopal v skoraj vseh jamah na obrobju Krškega polja (Jermanova jama na Pijavškem, Ajdovska jama pri Nemški vasi). Izkopavanje v Levakovi jami je bilo izvedeno v prvi polovici oktobra leta 1937. O izkopavanjih je pustil le nekaj beležk, ohranjena sta skica in seznam najdb, ki so žal izgubljene: rimski srebrnik, rimski bronast novec, del uhana ali fibule.
|
|
| Tloris jame, kot ga je izrisal Oto Auman. |
Pogled na izkopavanje v notranjosti jame. Foto: Mitja Guštin, 1975. |
Po končani Aumanovi raziskavi je zanimanje za jamo zamrlo. Leta 1973 pa so arheologi spet postali pozorni na Levakovo jamo. Kostanjeviški jamarji so namreč v njej odkrili umetno preoblikovano lobanjo, srebrn rimski prstan ter odlomke prazgodovinskih in rimskih posod. Najdbe je prevzel Marijan Slabe z Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo in se zavzel za to, da se kulturni sloji v Levakovi jami dokončno izkopljejo. Tako je Posavski muzej Brežice s sredstvi kulturne skupnosti Slovenije in Občinske kulturne skupnosti Krško v septembru in novembru 1975 pričel s sistematičnimi izkopavanji, ki jih je vodil tedanji kustos Mitja Guštin. Izkopavanja so odkrila dva kulturna in časovna sloja; prazgodovinskega in antičnega, ki sta med seboj ločena in ne predstavljata kontinuiranega življenja v jami, temveč zapuščino občasne poselitve. Jama je bila naseljena samo v vhodnem, 20 metrov dolgem prostoru.
Od najdb iz obdobja prazgodovine sta zlasti pomembni lončenina z inkrustacijo (kalcitno zmesjo, izdelano iz školjk ali kosti, s katero so zapolnili prej vrezane poglobitve na način, da so dobili kontrastno bel okras na temni podlagi) ter obravnavana bakrena sekirica. Ti namreč časovno opredeljujeta prazgodovinske najdbe v konec bakrene dobe, v čas okrog 2300 pr. n. št.
Na bakreni sekirici smo junija 2021 z rentgenskim fluoroscentnim analizatorjem XRF (Thermo Scientific Niton XL3t GOLDD+) izvedli kemijsko analizo materiala. Rezultati analize so pokazali, da je sekirica v 97 odstotkih izdelana iz bakra.
|
|
| Pogled na notranjost Levakove jame danes. |
Pogled na vhod v Levakovo jamo danes. |
Preberite več:
- Černelič Krošelj Alenka (ur.): Štirje elementi: 2 – OGENJ / The four elements: 2 – FIRE, Brežice: Posavski muzej Brežice, 2018.
- Guštin Mitja: Poročilo o izkopu kulturnih slojev v Levakovi jami, V: Arheološki vestnik, letnik 27, 1976, Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, str. 260.
- Anton Velušček, Tatjana Greif: Talilnik in livarski kalup z Maharskega prekopa na Ljubljanskem barju, V: Arheološki vestnik, letnik 49, 1998, Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, str. 31 – 53.
Pripravila: Jana Puhar
NAZAJ
