Lesen enocelični panj v podobi vojaka iz poznega 18. ali prve tretjine 19. stoletja je Posavskemu muzeju Brežice leta 1947 daroval Stanko Gajšek (1903–1955). Figuralni panj s puško na levi rami posebej zaznamuje visoka francoska kapa, kakršne so imeli Napoleonovi vojaki. Na trebušni strani panja je brada, odprtina za izletavanje čebel, na hrbtni strani figure so dvojna vratca, postavljena križno, ena vrh drugih, za jemanje satja z medom. Panj, označen z inventarno številko E271, je visok 164 cm in ima vidne ostanke poslikave z oljno barvo. V polnih barvah ga je za turistični vodnik po Jugoslaviji med letoma 1952 in 1953 v akvarelni tehniki upodobil slikar in grafik Marij Pregelj (1913–1967), eden pomembnejših predstavnikov eksistencializma na Slovenskem.
Enocelični panj v obliki vojaka, francoska kapa, puška na levi rami. Na trebušni strani je brada, odprtina za izletavanje čebel, na hrbtni strani figure so dvojna vratca za jemanje satja z medom. Na panju so vidni ostanki poslikave z oljno barvo.
Datacija: pozno 18. ali prva tretjina 19. stoletja Material: les Mere: višina 164 cm Izvor: dar Stanko Gajšek, Kostanjevica na Krki, 1947 Inventarna številka: E271 Na ogled: stalna etnološka razstava, prenovljena leta 2016, II. nadstropje gradu Brežice, avtorica dr. Ivanka Počkar
Za dediščinske navdušence:
Pri nas so bili v 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja tovrstni leseni čebelni panji v obliki človeške ali živalske figure postavljeni pred kmečkimi čebelnjaki. Stali so levo ali desno od čebelnjaka, njihova namestitev in ikonografija pa sta simbolično izražali varovanje čebelnjakov. Figuralni čebelni panji so zelo redki. Naročali in postavljali so jih večinoma le čebelarji, ki so želeli še posebej obogatiti videz čebelnjakov. Te so po večini že krasile poslikane panjske končnice.
Izjemni primeri figuralnih čebelnih panjev v človeški podobi so na ogled v Čebelarskem muzeju Radovljica, eden v Dolenjskem muzeju Novo mesto (v podobi vojaka) in v našem, Posavskem muzeju Brežice, kjer se je »francoskemu vojaku« januarja 2020 pridružil še »turški vojak« (darilo Anice Rojec iz Ljubljane).
Čebelni panj v podobi vojaka, ki ga že več kot sedem desetletij hrani naš muzej, je po pričevanju učiteljice Stanislave Staše Gajšek (1933–2012), poročene Šoba, hčere donatorja panja učitelja Stanka Gajška, njen oče od nekod pripeljal domov. Postavil ga je pred čebelnjak na vrtu svoje hiše v Kostanjevici na Krki, kjer se je kot otrok ob vznožju čebelnjaka – vojaka pogosto igrala. Njena mati je bila Stana Gerlovič, hišno ime je bilo pri Gerlovičevih. Isti čebelni panj omenja akademska slikarka Alenka Gerlovič (1919–2010) v svojih spominih iz otroških dni v knjigi Okruški mojega življenja, Ljubljana: Forma 7, 2006, s. 19: »Hiša v gasci ima na eni strani dvorišče, na drugi vrt. Na vrtu ima stric čebelnjak. Straži ga lesen vojak, ki ima v trebuhu špranjo, tako kot panji. Tudi ta vojak je panj, le da v njem ni čebel. Danes je stric nataknil klobuk s črno tančico čez obraz. Iz nekega panja so mu ušle čebele in se obesile na slivovo drevo za plotom pri šterni, tako kot grozd. Stric pod svojo tančico poje kot trobenta: 'Majn herc, es ist ajn binenhaus/die medhen zind di binen/zi fligen ajn zi fligen aus/gradzo vi in ajn binenhaus' (prev.: Srce moje, to je čebelnjak/dekleta so čebele/letijo ven, letijo noter/prav tako kot v čebelnjaku).«
Čebelni panj – vojak je prvič kot muzealija gostoval v Mestnem muzeju v Ljubljani od 11. maja do 31. oktobra 2009 na veliki občasni razstavi Napoleon rezhe Iliria vstan ob 200-letnici ustanovitve Ilirskih provinc. Razstavljen je bil v družbi radovljiškega in novomeškega vojaka.
Figuralni čebelni panj je objavljen v leta 1981 (Ljubljana, Državna založba Slovenije, str. 92) izdani knjigi Ljudska umetnost na Slovenskem umetnostnega zgodovinarja in etnologa dr. Gorazda Makaroviča, v letu 2021 pa v poučni knjigi Kranjska sivka: čebelica, od kod in kam? biologinje in pedagoginje dr. Barbare Bajd. V Posavskem muzeju Brežice smo ga natisnili na predstavitveni razglednici, za katero ga je fotografiral Zvone Pelko.
Čebelni panj – vojak, postavljen na prejšnji etnološki razstavi v PMB.
Čebelni panj – vojak med arkadnimi stebri gradu Brežice na razglednici Posavskega muzeja Brežice. Foto: Zvone Pelko. Izdal: Posavski muzej Brežice.
Ob svetovnem dnevu čebel, ki ga obeležujemo 20. maja, rojstnem dnevu Antona Janše (1734–1773), ki je bil prvi učitelj čebelarstva na svetu, smo v Posavskem muzeju Brežice odprli Posavsko muzejsko vitrino o čebelarki Slavi Račič (rojena 19. 3. 1920, umrla 1. 2. 2019), prvi med čebelarkami v Posavju, ki so začele čebelariti takoj po drugi svetovni vojni. V več kot šestih desetletjih izjemne čebelarske poti je pomembno prispevala k širjenju čebelarske kulture in med drugim prejela odlikovanje reda Antona Janše l. stopnje za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarstva Čebelarske zveze Slovenije. Z razstavljenimi predmeti želimo pokazati na posameznikov prispevek k dediščini čebelarstva v Posavju, ki je v tem okolju zelo prisotna že dolgo (sega vse od neolitika 4000 let pr. n. št.), hkrati pa želimo v ljudeh vzbuditi čut za ohranjanje dediščine in jo tako ohraniti za naše potomce.
Čebelni panj – »turški« vojak ob prihodu v Posavski muzej Brežice januarja 2020. Prva in zadnja stan figuralnega panja. Dar: Anica Rojec, Ljubljana, inv. št.: E 6710.
Čebelarka Slava Račič (1920–2019) pred svojim čebelnjakom v Veliki vasi leta 1958. Hrani: Darja Frankovič Ivačič.
Preberite več:
Bajd Barbara: Kranjska sivka: čebelica od kod in kam?, Ljubljana: Založba Hart, 2021
Baš Angelos (ur.): Slovenski etnološki leksikon, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004, str. 64.
Gerlovič Alenka: Okruški mojega življenja, Ljubljana: Forma 7, 2006.
Mihelič Stane: Čebelarstvo, Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970, str. 395–408.
Makarovič Gorazd: Slovenska ljudska umetnost na Slovenskem, Ljubljana: DZS, 1981, str. 92, 93.
Makarovič Marija: Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, str. 183–185.
Porenta Tita: Veliki ljudje slovenskega čebelarstva / The great people of Slovenian beekeeping: Brdo pri Lukovica, Čebelarska zveza Slovenije; Radovljica: Muzeji radovljiške občine - Čebelarski muzej, 2018.
