Trobenta najstarejšega gasilskega društva v Posavju
Sklic gasilcev za različne intervencije je od ustanovitve prvih gasilskih društev do danes povsem drugačen. Eden izmed načinov obveščanja konec 19. stoletja in v prvi polovici 20. stoletja je bilo tudi obveščanje z gasilsko alarmno trobento (zvočilom), ki je bila namenjena zgolj obveščanju oziroma opozarjanju na ogenj.
Naslednica gasilske alarmne trobente je bila ročna sirena, pozneje električna sirena. Danes so operativni gasilci o intervenciji obveščeni s pomočjo obvestila na mobilni telefon in odzivnik. Odvisno od nevarnosti pa se vklopi tudi sirena na strehi gasilskega doma, ki jo daljinsko vklopi regijski center za obveščanje (ReCO 112). Predstavljeno gasilsko alarmno trobento je uporabljalo Prostovoljno gasilsko društvo Krško, ki je najstarejše društvo v Posavju.
Gasilska alarmna trobenta izvira s konca 19. stoletja. Predstavlja čas, ko so gasilski trobentači z njo opozarjali na ogenj. Trobento nam je 16. junija 1992 daroval Pepi Zorič iz Krškega. V celoti je izdelana iz medenine. Sestavljena je iz cilindrične cevi in ustnika, ki ima jeziček. Iz ravne, cevaste oblike se od ustnika polagoma razširja v odprtino, veliko 10 cm. Ob strani sta dva obročka v razmaku 29 cm za vrvico, ki pa manjka.
Datacija: konec 19. stoletja
Material: medenina
Mere: celotna dolžina 54 cm
Izvor: dar Pepi Zorič, Krško
Inventarna številka: E2887
Na ogled: večzvrstna razstava Štirje elementi: 2 – OGENJ, II. nadstropje gradu Brežice, odprta od 30. 8. 2018, avtorji: Alenka Černelič Krošelj, dr. Ivanka Počkar, Oži Lorber, Vlasta Dejak, Jana Puhar, Boštjan Kolar
Za dediščinske navdušence:
Gasilstvo ima na Slovenskem zelo dolgo in močno tradicijo. Gasilska društva so najmnožičnejša društva pri nas in tudi ena izmed najpomembnejših organizacij. 19. stoletje je bilo prelomno za organizirano gasilstvo, saj smo leta 1825 dobili prvi požarni red v slovenščini. Dobra štiri desetletja pozneje so začeli ustanavljati prva gasilska društva, takrat imenovane požarne brambe za preprečevanje in gašenje. Pri nas so prvo ustanovili leta 1869 v Metliki (kjer je od leta 1969 Slovenski gasilski muzej, ki so ga leta 2003 poimenovali po dr. Branku Božiču, dolgoletnem predsedniku Gasilske zveze Slovenije in pobudniku za ustanovitev muzeja). Dve leti za metliško so prvo požarno brambo ustanovili v Posavju, in sicer 17. januarja 1871 v Krškem. Ustanovljena je bila na pobudo Viljema Pfeiferja (1842–1917), deželnega in državnega poslanca ter krškega župana (1875–1894), ki je postal njen prvi načelnik. Prostovoljno gasilsko društvo Krško je najstarejše v Posavju in v letošnjem letu obeležuje visok jubilej, 150 let delovanja.
|
| Zemljevid prostovoljnih gasilskih društev v Posavju, objavljen v katalogu razstave Štirje elementi: 2 – Ogenj. Avtor zemljevida: Boštjan Kolar |
|
|
| Portret Viljema Pfeiferja (1842–1917), deželnega in državnega poslanca, ustanovitelja in prvega načelnika prostovoljne požarne brambe Krško |
Gasilska čelada (Seitz Alois), okoli 1900, pločevina, usnje, d. 24,3 cm, v. 19 cm, donacija: Drago Škofljanec, Dolenje Skopice (Brežice), inv. št.: E5733 |
Gasilsko alarmno trobento, ki jo hranimo v Posavskem muzeju Brežice, je uporabljalo Prostovoljno gasilsko društvo Krško. Društveni gasilski trobentači so z njo opozarjali na ogenj. Uporabljali so jo samo za namene alarmiranja oz. opozarjanja na ogenj in ne kot glasbeni instrument v gasilski godbi.
Franc Černelič, strokovni pisec, raziskovalec in poznavalec gasilstva (bil je tudi prvi direktor Gasilske brigade v Krškem), član gasilskega društva v rojstnem Podbočju (PGD Podbočje leta 2021 obeležuje 120 let delovanja), prejemnik najvišjega gasilskega priznanja Matevža Haceta, nam je povedal, da so trobentače gasilci iskali v godbenih ali vojaških vrstah. Razložil je, da ima alarmna cilindrična trobenta dva, največ tri osnovne tone. Daljši, kot je bil cilinder, debelejši in močnejši je bil ton. Gasilska alarmna trobenta, ki jo predstavljamo, ima en osnovni ton, ki je najbližji tonu C.
Za opozarjanje na požar je trobentač trobil trikrat zapored ponavljajoči se signalni ton, za konec požara pa samo en dolgi, raven ton. Trobentač je vedno od nekoga dobil nalogo, da začne opozarjati na požar. Na ogenj je opozarjal tako, da je ali stal na mestu kje na sredi vasi, na trgu ali na vzpetini, hribčku, da se ga je daleč slišalo.
Če je imelo društvo več sredstev, je imelo čelado za trobentača, drugače pa je nosil enako čelado kot vsi v gasilski enoti, razen poveljnika. Po navedbi Petre Planinc, višje kustosinje v Slovenskem gasilskem muzeju dr. Branka Božiča v Metliki in strokovne sodelavke Gasilske zveze Slovenije, se je klic alarmne trobente slišal pet tisoč korakov daleč.
V Posavskem muzeju Brežice od leta 2018 dediščino gasilstva in gasilskih društev na območju Posavja predstavljamo na večzvrstni razstavi Štirje elementi: 2 – Ogenj, ki je na ogled v II. nadstropju.
Za pomoč pri pisanju tega besedila se zahvaljujemo Francu Černeliču in Petri Planinc.
Preberite več:
- Baš Angelos (ur.): Slovenski etnološki leksikon, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004, str. 139–140.
- Božič Branko: Razvoj gasilstva na Slovenskem, Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije, 1968, str. 259.
- Božič Branko: Gasilstvo na Slovenskem do leta 1963, Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije, 1998, str. 266.
- Černelič Krošelj Alenka (ur.): Štirje elementi: 2 – OGENJ / The four elements: 2 – FIRE, , Brežice: Posavski muzej Brežice, 2018.
- Černelič Franc (ur.): 100 let Prostovoljnega gasilskega društva Podbočje 1901–2001, Podbočje: Prostovoljno gasilsko društvo Podbočje, 2001, str. 28.
- Dular Jože: Metliški gasilci: sto let najstarejšega gasilskega društva na Slovenskem, Metlika: Gasilsko društvo v Metliki, 1969, str. 115.
- Koman Leo (za ur. odbor): Stoletnica gasilstva v Krškem, Krško: Občinska gasilska zveza Krško, str. 36.
- Šribar Slavko (ur.): 120-letnica gasilskega društva in gasilstva v Krškem: 15. september 1991, Krško: Gasilsko društvo Krško, str. 32.
Pripravila: Stanka Glogovič
NAZAJ
