Šestprstni pišeški baron

 
Portreti znamenite plemiške rodbine Moscon, ki izhajajo iz gradu Pišece, so bili kot posvetna kulturna dediščina med prvimi umetnostnimi deli odkupljeni s pomočjo mecena, industrialca Frana Bonača (1880–1966), za prvo muzejsko zbirko v odposvečeni cerkvi sv. Duha v Krškem.

Pri vseh portretih, ki so delo neznanih slikarjev, izvrstnih mojstrov portretne umetnosti, je občudovanja vredna odlična interpretacija individualnosti z izrazito uglajeno držo, skladno s svetovljansko eleganco oblačila. Med najzanimivejše portrete sodi celopostavni portret Inocenčevega vnuka, »šestprstega« barona Janeza Jakoba Moscona (1621–1661).
 

Za dediščinske navdušence

Rodbina Moscon je od 16. stoletja do srede 20. stoletja zaznamovala posavski prostor, saj so bili lastniki posestev Pišece, Sevnica in Reštanj, Šrajbarski Turn in Krško. V barone so bili povzdignjeni leta 1617, poleg posavskih gospostev pa so imeli v posesti še gospostva in dvore: Jablje pri Mengšu, Klevevž, Laško, Logatec, Majšperk, Mokrice, Ortnek, Pipanov grad v Predtrgu pri Radovljici, Planino pri Sevnici, Ptuj – Mali grad, Ruperčvrh, Slovenske Konjice, Kostanjevico in Višnjo Goro.
Jedro njihove posesti v Posavju je bilo v Pišecah, kjer je bil vse do leta 1938 njihov dom. Prvi gospodar Pišec, Inocenc (1545–1618/1623), je obogatel kot trgovec v zaledju Vojne krajine. Inocenčev sin Janez Krstnik (1575–1637), gospod Sevnice, Krškega, Pišec, Radeč, Žusma in Polhovega Gradca, je imel tri sinove, od katerih je Jošt Jožef (pred 1602–1676) podedoval Sevnico, Vid Jakob (?–1653) Polhov Gradec, Janez Jakob (1621–1661) pa je dobil Pišece.
 

Janez Krstnik baron Moscon (1575–1637), inv. št.: KZ1/142. Pod grbom rodbine Moscon napis: Hans Baptist Moscon Freyherr zu Lichtenwald,/ Reichenstein u. Gurkfeld, Herr Auf Pischätz,/ Süssenheim, Pyrkenstein, Ratschach u. Billichgraetz / Sr. Kaiserl: Majest: Ferdinandi II. Rath u. Camerherr. /vermält 1. mit Anna Maria Khisl Freyin / " " 2. mit Martha Freyin Gregoryanzin / + 1646 Prevod: Janez Krstnik Moscon baron s Sevnice, z Reštanja in s Krškega, gospod na Pišecah, Žusmu, Veliki Brezi, Radečah in Polhovem Gradcu. Svetnik in komornik njegovega cesarskega veličanstva Ferdinanda II. Poročen 1. z Ano Marijo baronico Khisl, 2. z Marto baronico Gregorijanec / + 1646.

Jošt Jožef baron Moscon (pred 1602–1676), inv. št.: KZ1/141. Pod grbom rodbine Moscon napis: Jobst Josef Moscon Freyherr/ zu Lichtenwald, Reichenstein u. Gurkfeld/ Herr auf Pischatz, Reichenburg, Montpreis / Ratschach u. Mokritz / Obrist ProviantË‘ Meister u. Comissär in/ den kroatischen und Meer Ë‘Gränzen / verm: 1630 mit Elisa Gräfin Erdödy/ und 1658 mit Barbara Gräfin Draskowitsch / + 1673. Prevod: Jošt Jožef Moscon baron s Sevnice, z Reštanja in s Krškega, gospod na Pišecah, Rajhenburgu, Planini, Radečah in Mokricah. Vrhovni proviantni mojster in komisar Hrvaške in Morske krajine. Poročen 1630 z Elizabeto grofico Erdödy in 1658 z Barbaro grofico Drašković / + 1673.

Janez Jakob je z ženo Heleno Elizabeto Schäffer tragično končal pod pestmi upornih kmetov, ki so decembra 1661 zasedli ter poškodovali grad Pišece. Lastništvo nad gospostvom Pišece je nadaljeval njun sin, Janez Krstnik.
 

Grad Pišece na litografiji Carla Reicherta (1836–1918), nastali okrog 1865, inv. št. KZ1: 1074	Sevnica na bakrorezu Georga Matthäusa Vischera (1628–1696), inv. št. KZ1/1025

Pomembni člani rodbine Moscon od 16. do 18. stoletja so predstavljeni na razstavi z 20 portreti. Portreti so odlična umetnostna dela neznanih, najverjetneje potujočih mojstrov od srede 17. stoletja do konca 18. stoletja in dajejo vpogled v oblačilni videz tedanjega časa. Zadnji lastnik pišeškega gospostva Alfred Buttlar-Moscon (1898–1972) je zaradi prevelike zadolženosti prodajal grajski inventar in umetnine, leta 1938 pa tudi grad in gospostvo. Na dražbi 15. aprila 1940 v Ljubljani je Fran Bonač, industrialec iz Ljubljane in ustanovitelj tovarne celuloze v Vidmu ob Savi za Muzejsko društvo v Krškem za 3726 din kupil portrete Mosconov.
 

Portreti baronov Moscon so se vse do leta 1938 nahajali na gradu Pišece v Dvorani prednikov, fotografija, inv. št.: Z4:3789.	Jeseni leta 1940 so člani Muzejskega društva Krško, v prostorih odposvečene cerkve sv. Duha in v spomeniško zaščiteni Valvasorjevi hiši v Krškem, postavili prvo muzejsko zbirko, kjer so bile na ogled tudi upodobitve Mosconov

Med portreti članov rodbine Moscon po velikosti izstopajo štirje celopostavni portreti. Janez Jakob na portretu odseva močno avtoritarnost in gospodovalnost, ki jo potrjuje tudi upodobitev podredljivega psa ob njegovih nogah. Poleg tega pa baron ponosno izpostavlja svojo levo roko. Rodil se je namreč z dodatnim, šestim prstom, kar je v sodobni medicini poimenovano kot polidaktilija oziroma večprstnost.
 

Portreti rodbine Moscon – del kulturnozgodovinske zbirke v prvih razstavnih prostorih v gradu Brežice, v katerem je pričel leta 1949 delovati Posavski muzej Brežice.	Portreti robine Moscon v postavitvi umetnostnozgodovinske razstave Soba plemiške slave do leta 2020.

 

Celopostavni portreti Janeza Krstnika (1650–1674), Janeza Krstnika (1575–1637) in Jošta Jožefa (pred 1602–1676) so nadomestili manjkajoče medaljone Frančiška Karla Remba v Viteški dvorani. Na ogled so bili do leta 2018, ko je muzej v ovalne medaljone namestil reprodukcije izvornih Rembovih slik: dva skupinska portreta naročnika fresk Ignaca Marije grofa Attemsa s tremi sinovi in prve žene Marije Regine, roj. Wurmbrand-Stuppach, z otroki in upodobitev alegorije časti in bogastva ter tako dvorani povrnil enovitost nekdanje podobe.

Preberite več:

• Spletna razstava Sledi posvetne dediščine Posavja od 17. do 19. stoletja, na ogled od 2020. Dostopno na spletu.
• Černelič Krošelj Alenka (ur.): »Vljudno vabljeni, nič siljeni«, Muzealca Franjo in Iva Stiplovšek: proti sedmim desetletjem Posavskega muzeja Brežice / Politely Invited, Not Urged — Museum Couple Franjo and Iva Stiplovšek: Into the Seventh Decade of the Posavje Museum Brežice, Posavski muzej Brežice, Brežice, 2018. Dostopno na spletu.

Pripravili: Oži Lorber in Andreja Matijevc

 
NAZAJ