Osrednja vsebina

odpri

zapri

Prikaz za slabovidne
Zapri
Telefon
Pokličite nas
07 466 05 17
Email
Pišite nam
vodnik@pmb.si

Usoda izgnanske družine iz Posavja

Zaboj za prtljago predstavlja usode mnogih izgnancev, ki so morali v času druge svetovne vojne zapustiti svoje domove in oditi na tuje. Nekateri so za izgon izvedeli dovolj zgodaj in so se na odhod pripravili. S seboj so vzeli tudi dragocene predmete, ki so jih spominjali na dom. Mnogi so morali oditi v naglici ter v samo nekaj minutah nabrati najnujnejše.
Božičevi iz Spodnjega Pijavškega so se na odhod začeli pripravljati teden dni prej, ko so izvedeli, da bodo izgnani. Naredili so nekaj lesenih zabojev, v katerih so odpeljali svoje osebne predmete, nekaj obleke in posodo. V zeleni zaboj je svoje dragocenosti in šivalni stroj shranila tudi hči Gabrijela.

Leseni zaboj za transport prtljage s pokrovom in kovinskim zapiralom brez ključavnice, zunanjost zaboja je zelene barve, na sprednji levi strani je napis: Božič Gabriela, Pijavško, Brežice, Slovenija. V lesenem zaboju je Gabrijela Božič v izgnanstvo v Nemčijo odpeljala in pripeljala nazaj domov šivalni stroj in osebne stvari. Njena brata Anton in Alojz sta doma naredila nekaj lesenih zabojev, v katerih so odpeljali osebne predmete, obleko in nekaj posode. Izgnani so bili v taborišče Haynau v Spodnji Šleziji.

Datacija: ok. 1941
Material: les, kovina
Mere: dolžina 101 cm, širina 56 cm, višina 57 cm
Izvor: dar Antonija Božič, Spodnje Pijavško, Krško
Inventarna številka predmeta: Z4:3783
Na ogled: stalna razstava Pod devetimi zastavami – Posavje 1900–1990, II. nadstropje gradu Brežice, odprta od 9. 5. 2013, avtorica: Vlasta Dejak

Anton Božič, brat Gabrijele Božič, s prijateljem v taborišču Haynau v Spodnji Šleziji, 1941–1945. Izvirnik hrani Antonija Božič, Spodnje Pijavško, kopijo pa Posavski muzej Brežice. Družina Božič, Spodnje Pijavško, okoli leta 1925. Na fotografiji mati Ivana, ob njej hči Gabrijela, zadaj sin Anton, hči Ivanka in sin Alojz. Izvirnik hrani Antonija Božič, Spodnje Pijavško, kopijo pa Posavski muzej Brežice.

Za dediščinske navdušence:

20. oktobra 1941 so Posavje preplavili plakati, ki so razglasili izgon prebivalstva iz obsavsko-obsoteljskega pasu v Nemčijo. Z izgonom je nemški okupator začel v vaseh ob reki Sotli 23. oktobra 1941. Do konca julija 1942 je bilo iz taborišča Rajhenburg v Nemčijo izgnanih okoli 37.000 Slovencev. Iz Posavja in Obsotelja je okupator izgnal približno 83 % prebivalstva.

Družina Božič iz Spodnjega Pijavškega pri Krškem je za izgon v neznano izvedela teden dni pred odhodom. Živino so poklali, pridelek pa je ostal na poljih. Brata Anton in Alojz sta izdelala lesene zaboje, v katerih so odpeljali osebne predmete, obleko in nekaj posode. Sestra Gabrijela je v zelen zaboj shranila nekaj osebnih stvari in šivalni stroj. Po prihodu v zbirno taborišče za izgon Slovencev na gradu Rajhenburg so Nemci izgnance popisali, vsaka družina pa je dobila kovinske razpoznavne ploščice ali »pasje svetinjice«, na katerih so bile namesto njihovih imen in priimkov zapisane pripadajoče številke. Po nekajdnevnem čakanju so izgnance z vlaki odpeljali v več kot 300 delovnih taborišč v Nemčiji, kjer so jih izrabljali kot poceni delovno silo. Družina Božič je bila izgnana v Spodnjo Šlezijo, v Haynau, taborišče številka 100, v stavbo nekdanje katoliške šole.
Po končani vojni so se preživeli izgnanci začeli vračati v domovino, kjer so jih pričakali prazni in izropani domovi. Jeseni leta 1945, ko je bila zima že skoraj pred vrati, se je v svoj zapuščeni dom, prerasel z grmovjem, vrnila tudi družina Božič.


Preberite več:


Pripravila: Maja Marinčič

 
NAZAJ
×

KOŠARICA

ŽELIM NA BLAGAJNO
NAZAJ K NAKUPOVANJU
×
×

Prikaz za slepe in slabovidne

Pomanjšaj velikost pisave (-) Povečaj velikost pisave (+)

Barva ozadja in pisave

Izključi prikaz za slabovidne ×


Izjava o dostopnosti