Osrednja vsebina

odpri

zapri

Prikaz za slabovidne
Zapri
Telefon
Pokličite nas
07 466 05 17
Email
Pišite nam
vodnik@pmb.si

Pripomoček, s katerim so izdelovali vrvi za vlečenje savskih ladij

 
Lesena naprava, ki so jo uporabljali v Dolenjem Boštanju, je služila za izdelovanje oziroma spletanje vrvi, kakršne so uporabljali tudi za vlečenje ladij. Sava je bila do izgradnje železnice leta 1862 pomembna prometna pot v obe smeri. Proti toku so savske ladje z debelimi in močnimi vrvmi vlekli možje ali vprežna živina.
Vrvi so iz lanu in konoplje izdelovali vrvarji. V Posavju so konec 19. in v začetku 20. stoletja delovali vrvarji v Radečah, Krškem in Kostanjevici na Krki. Vrvarske naprave so bile različne, njihova osnovna naloga pa je bila enaka, in sicer sukanje vlaken v niti, niti v pramene in pramenov v vrvi. Za izdelovanje vrvi z leseno napravo na ročni pogon, ki jo hranimo v Posavskem muzeju Brežice, je vrvar potreboval še nekaj vrvarskih pripomočkov. Če sklepamo po načinu izdelovanja vrvi na Ribniškem, so vrvarji za izdelovanje vrvi potrebovali še premični vrvarski voz, kljuke in dodelavno napravo, s katero so zadržali sukanje vrvi.
 
 

Naprava je v Posavskem muzeju Brežice od 20. marca 2014, ko je muzej napravo odkupil. Vsi deli naprave so izdelani iz bukovega lesa. Večji zobčenik je bil nekaj desetletij pred prevzetjem naprave na novo izdelan iz hrastovega lesa. V konservatorsko-restavratorski delavnici Posavskega muzeja Brežice so izdelali ustreznejši, prilegajoči se zobčenik iz bukovega lesa, hrastovega pa so odstranili.
 
Datacija: sredina 19. stoletja
Material: bukov les
Mere: dolžina 96 cm, širina 21 cm, višina 25,5 – 27 cm, debelina 4 – 6,5 cm, dolžina ročice 31 cm, višina ročice 30,5 cm, premer zobčenika 1, 18 cm, debelina 4 cm; premer zobčenikov 2 in 3,7 cm, debelina 10 cm
Izvor: Dolenji Boštanj, občina Sevnicana ogled: stalna etnološka razstava, II. nadstropje
Inventarna številka: E6184
Na ogled: stalna etnološka razstava, prenovljena leta 2016, II. nadstropje gradu Brežice, avtorica: dr. Ivanka Počkar

 

Za dediščinske navdušence

Reka Sava je že od prazgodovine predstavljala pomembno vodno cesto med Srednjo Evropo in Balkanom. V 18. in 19. stoletju je bila najpomembnejša rečna pot, po kateri so plule ladje, splavi in čolni, ki so prevažali trgovsko blago. Po Savi navzgor so prevažali olje in žito v mehovih in sodih, prevažali so železo, sol, raševino v balah in po potrebi tudi pošto. Savske ladje so na krovu nosile tudi od 80 do 120 vagonov žita. Od 18. stoletja naprej so bile ladje do 30 metrov dolge in 1,81 široke, nato pa daljše in tudi krajše. Na Savi je bilo dnevno od 10 do 15 ladij.
Ladje so po reki navzdol poganjali z drogovi in vesli. Ker so bile to ladje brez pogona, so jih v nasprotno smer rečnega toka oziroma po toku navzgor vlekli ljudje, ki so položili vrv čez ramo. Pozneje so vlekli z volovi in vprežnimi konji, ki so stopali po urejenih vlečnih stezah (eno ladjo je vleklo 16 parov volov ali 12 parov konj). Urejene vlečne steze so bile na desnem bregu (med Jesenicami in Brežicami), na levem ali desnem (med Brežicami in Krškim) in do Zagorja na desnem bregu, njihove sledi pa so ponekod še danes vidne. Ladje so vlekli z debelimi konopljenimi vrvmi, ki so jih izdelovali vrvarji v različnih krajih ob Savi. Prebivalci so ladjarje in ladijske hlapce, ki so vlekli ladje po toku navzgor, imenovali vlačugarji zaradi vlečnih vrvi, imenovanih vlačuge, s katerimi so bila opremljena njihova plovila.
 
Kompolje pri Boštanju. Plovila na Savi. Janez Vajkard Valvasor, konec 17. stoletja. Inv. št. KZ1/1107.  Grafika Sevnice z reko Savo in savsko ladjo, ki jo po toku navzgor z brega vlečejo konji. Jožef Kuwasseg, 1845. 
Sava pri Brestanici  z ladjo, naloženo s tovorom, ki jo po Savi navzgor Z BREGA vlečeta konja. Litografija med letoma 1824–1833, Jožef Franz Keiser. Inv. št. KZ1/ 1099. Hrani Posavski muzej Brežice. Plovila na Savi pri Krškem na litografiji med letoma 1842–1848, Joseph Wagner, Kranjske vedute–Malerische Ansichten aus Krain, Celovec 1842–1848. Inv. št. KZ1/ 1030. Hrani Posavski muzej Brežice.

Posavski muzej Brežice poleg naprave za spletanje teh vrvi hrani tudi eno od takšnih vrvi. Vlečna vrv za vlečenje savskih ladij po toku navzgor je narejena iz konoplje. Debela je 6 cm, dolga okoli sto metrov in spletena iz 330 tankih vrvic v treh snopičih, sestavljenih v tri pletenice. Ima inventarno številko E5336, ob kateri je v inventarni knjigi zapisano, da so ustanovitelji in prvi delavci Posavskega muzeja Brežice po ustnem izročilu vrv našli v Krškem, v hiši mecenke in dobrotnice Josipine Hočevar (1824–1911), v kateri naj bi pozneje živel trgovec Bon.
 
Vrv za vlečenje savskih ladij preden je šla v konservatorsko-restavratorski postopek; inv. št.: E5336.  Naprava za izdelovanje vrvi za vlečenje savskih ladij ob prihodu v Posavski muzej Brežice in pred konservatorsko-restavratorskimi postopkom; inv. št.: E6184. 

Ko so leta 1862 po izgradnji železniške proge Zidani Most–Zagreb opustili prevoz z ladjami po Savi, so zamrle tudi obsavske preprežne postaje, vrvarska obrt in gostilne, zmanjšala se je tudi reja konj in volov, s katerimi so po vlečnih poteh ob Savi z vrvmi vlekli ladje po toku navzgor. Isto leto so vlekli zadnjo ladjo po Savi do Zidanega Mostu. Bila je natovorjena z živino. S prenehanjem podolžne plovbe sredi 19. stoletja se je okrepila trajektna uporaba broda ali čolna.
 


Preberite več:
Pripravila: Stanka Glogovič
 
NAZAJ
×

KOŠARICA

ŽELIM NA BLAGAJNO
NAZAJ K NAKUPOVANJU
×
×

Prikaz za slepe in slabovidne

Pomanjšaj velikost pisave (-) Povečaj velikost pisave (+)

Barva ozadja in pisave

Izključi prikaz za slabovidne ×


Izjava o dostopnosti