⭐ 1: Model za votiv

MODEL ZA VOTIV: Prašiček iz čebelnega voska

Votiv je posvetilni dar, ki izraža vrsto prošnje, priprošnje ali zahvale posameznika za zdravje.
Uliti voščeni votivi so na Slovenskem izpričani od 17. stoletja dalje. Voščene figurice so sprva izdelovali iz čebelnega voska, od začetka 20. stoletja dalje pa so namesto voska uporabljali parafin. Vlivali so ga v lesene, figuralno izrezljane modele. Izdelovanje modelov je bilo rezbarsko delo in je sodilo k znanju vsakega medičarja (léctarja). 
Od voščenih votivov, upodobljenih v obliki živali in človeških delov telesa, so ljudje pri medičarju, ki je bil obenem navadno še voščeninar ali svečar, kupovali tudi votivne figurice v obliki prašička.  

 

Za dediščinske navdušence:

Figuralno izrezljani leseni model za izdelavo votivne podobe prašička je eden izmed modelov krškega medičarja Engelberta Staryja, ki se je sredi osemdesetih let 19. stoletja priselil iz Železne Kaple na Koroškem. Stanovanje, delavnico in trgovino je imel v pritlični hiši v Krškem na hišni številki 80 (danes Cesta krških žrtev 38).
Po smrti staršev (oče je umrl leta 1918) je z medičarstvom nadaljevala hči Elza Stary, poročena Sluga. Obrt je vodila vse do svoje smrti leta 1953. Pri izdelavi medenjakov je uporabljala modele, podedovane od očeta Engelberta. Njeni sodobniki se spominjajo, da je medene piškote, ki jih je pripravljala pred drugo svetovno vojno, okrasila z modro in rožnato barvo.
Model za izdelavo votivne podobe prašička je razstavljen na stalni etnološki razstavi, ki prikazuje opredmetene načine življenja Štajercev in Kranjcev z območja Posavja. Večina ohranjenih modelov medičarja Staryja izvira iz 19. stoletja, del muzejske zbirke pa so že od leta 1940, ko jih je za takratni »posavski muzej« v Krškem pridobil Oto Auman (1897, datum smrti neznan), starinokop, zbiralec starin in prvi kustos muzeja.

Votivna podoba prašička iz čebelnega voska in model za izdelavo votiva.	Figuralno izrezljani leseni modeli za izdelavo votivne podobe prašička iz čebelnega voska in podoba prašička iz čebelnega voska ter kopija modela na stalni etnološki razstavi.

 
Votivne figurice prašička so prinašali v cerkev kot prošnjo za zdravje in uspešno rast prašičev, predvsem na praznik sv. Antona Puščavnika – Prašičkarja (17. januarja). K njemu so se v priprošnjah zatekali za zdravje in dobro rast prašičev, saj je bil prašič kot pomemben del preživetja naših prednikov deležen velike pozornosti in skrbi.
Votivne predmete iz voska, darovane cerkvi, so potem porabili za sveče. Še enkrat so namreč segreli vosek, ga vlili v kalupe za sveče in blagoslovili na svečnico (2. februarja).

Preberite več:

• Baš Angelos (ur.): Slovenski etnološki leksikon, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004, str. 315, 684.
• Bogataj Janez: Domače obrti na Slovenskem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1989, str. 89-93.
• Černelič Krošelj Alenka (ur.): Črno-belo bogastvo: prašiček za vsakdanjik in praznik / The Black-and-White Treasure: Krškopolje Pigs as Part of Day-to-Day Life and Feast Days, Brežice: Posavski muzej Brežice, 2020.
• Makarovič Gorazd: Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1981.
• Makarovič Gorazd: Votivi, Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 1991.

Pripravila: Stanka Glogovič

Pedagoški program:

Izdelovanje votivnega prašička
Delavnica izdelovanja votivnega prašička poteka pod vodstvom sodelavca konservatorsko-restavratorske delavnice, ki pred udeleženci v kalup vliva tekoči čebelni vosek. Pred tem je udeležencem predstavljen krškopoljski prašič in dediščinsko ozadje izdelovanja votivnih podob prašiča. Končni izdelek je voščena votivna podoba prašiča, narejena po reprodukciji votivne podobe.
Delavnica je primerna za osnovnošolske učence vseh starostnih obdobij. Cena: 3 €.
Najava obiska: pedagog@pmb.si, 07 466 0518.

 
NAZAJ