Rembovi ovali spet doma

V letošnjem letu, ko obeležujemo 300-letnico smrti slikarja Frančiška Karla Remb(p)a (Radovljica, krščen 14. 10. 1675–Dunaj, 23. 9. 1718), avtorja fresk in ovalnih oljnih podob Viteške dvorane, je Posavskemu muzeju Brežice in ZVKDS, Območni enoti Novo mesto ter Restavratorskemu centru, skupaj s sedanjima lastnikoma izvirnikov, Narodno galerijo, Ljubljana in Univerzalnim muzejem Joanneumom, Gradec, uspelo izvesti zahteven projekt izdelave in umestitve reprodukcij manjkajočih podob, ki so bile vključene v poslikavo Viteške dvorane že ob njenem nastanku okrog leta 1703. Poleg treh izvirnikov so se na svoja mesta vrnile najzanimivejše med upodobitvami: portreta naročnika fresk Ignaca Marije grofa Attemsa s tremi sinovi in njegove žene Marije Regine roj. Wurmbrand-Stuppach z otroki ter Alegorija časti in bogastva. Prvi od dveh skupinskih portretov predstavlja portret Ignaca Marije grofa Attemsa (Ljubljana, 15. 8. 1652–Gradec, 11. 12. 1732) s tremi sinovi, najstarejšim Francem Dizmo (1688–1750), Tadejem Kajetanom (1691–1750) in Ernstom Amadejem (1694–1757), od 1742 ljubljanskim nadškofom. Zanimivost upodobitve so idealizirana oblačila z razgaljenim desnim kolenom, kar izhaja iz tradicije upodabljanja Kristusa Sodnika (po dr. G. M. Lechnerju), s čimer so se grof in njegovi nasledniki identificirali kot Kristusovi potomci.
 
Frančišek Karl Remb(p) (Radovljica, 1675–Dunaj, 1718),
Ignac Marija grof Attems s tremi sinovi, ok. 1703 /Original hrani: Univerzalni muzej Joanneum, grad Eggenberg, Gradec (Avstrija), inv. št. Eg 990 (Foto: Blaž Zupančič / Fotomontaža: Andrej Hirci, Narodna galerija)
 
Pripravila: Oži Lorber, muzejska svetovalka
 
NAZAJ