Posavska stoletja

POTRESI V POSAVJU

Po potresu, ki je 22. marca 2020 stresel mesto Zagreb in v zgodnje nedeljsko jutro prebudil tudi marsikaterega prebivalca Posavja, popotresnih sunkov še ni konec. Ob tem smo se spomnili na potrese na našem območju, saj sodi Posavje med najbolj ogrožene regije z vidika intenzitete potresa v Sloveniji.
Veseli smo, da grad ni poškodovan oziroma, da so posledice le nekaj novih razpok, ki niso konstrukcijske narave, a hkrati zelo žalostni ob posledicah v zagrebških muzejih. Tukaj čisto blizu, le dobrih 30 km stran, spremljamo dogajanje, izražamo sočutje in delimo žalost ob nastali škodi za ljudi in dediščino.
V najrazličnejših virih najdemo več poročil o potresih, ki so na območju Posavja dosegli učinke vsaj VI–VII. stopnje evropske potresne lestvice EMS (evropske makroseizmične lestvice). Daljnega leta 1628, natančneje 17. junija, so se tla močno zatresla v okolici Krškega, o razmeroma močnih popotresnih sunkih pa so poročali še 12 dni kasneje. Potres naj bi podrl več gradov, cerkev in hiš. Vse do 20. stoletja je območje Posavja streslo še 5 močnejših potresov (1632, 1695, 1830, 1853, 1860).
Na mrzel zimski dan, v ponedeljek dopoldne, 29. januarja 1917, je ob 9. uri in 22 minut prebivalce Brežic in okoliških krajev presenetil potres z magnitudo 5,7 oz. VIII stopnje EMS. Potres, ki je bil v zadnjem stoletju najmočnejši po rušilnosti z žariščem v Sloveniji je zahteval dve smrtni žrtvi, ranjenih je bilo več ljudi. Škode je bilo veliko, najbolj so bile poškodovane stavbe v Brežicah, Krški vasi, Globokem in Stojdragi, o čemer so poročale komisije, ki so na terenu popisovale škodo. »Attemsov grad, simbol mesta Brežice, ki je nastal že v času križarskih vojn, je bil težko poškodovan. Severni stolp je bil ves luknjast, kot da bo vanj streljali s topovi«, so zapisali poročevalci.
Močni potresi so Posavje zatresli še 1924, 1928, 1941 in leta 1953, v zadnjem desetletju pa je Posavje stresel še en potres, ki je poleg preplaha povzročil tudi gmotno škodo. 1. novembra 2015 ob 8 uri in 52 minut je območje Gorjancev stresel potres z magnitudo 4,2 oz. VIII stopnje EMS . V naslednjih dveh mesecih smo lahko prebivalci čutili še najmanj 31 popotresov. V Posavskem muzeju Brežice je kar nekaj novih razpok, a ne konstrukcijskih nastalo tudi ob potresu 9. 4. 2016 in to nedeljo 22. 3. 2020.
 
1. Razglednica gradu Brežice po potresu leta 1917, inv. št.: Z3:1159
2. Kitajski salon v gradu Brežice, poškodovan zaradi potresa leta 1917. Kopijo fotografije hrani PMB. 

Literatura:
1.  Stoletnica brežiškega potresa (1917–2017), Posavski muzej Brežice, Brežice 2017.
Spletni vir:
1. Tamara Jesenko, Barbara Šket Motnikar, Ina Cecić, Matjaž Godec, Tatjana Prosen, Mladen Živčić: Potres 1. novembra 2015 na Gorjancih, UJMA št. 30, letnik 2016 http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2016/061-068.pdf (ogled 23.3.2020)
2.  Lapajne Janez, Veliki potresi na Slovenskem–II, UJMA št. 2, letnik 1988, http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/1988/70_74.pdf (ogled 23.3.2020)
3. Močni potresi v preteklosti http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20aktivnost/Mo%C4%8Dni_potresi_v_preteklosti.pdf (ogled 23. 3. 2020)
 
Pripravila: Maja Marinčič, zgodovinarka
 
Brežice,grad po potresu_Z3-1159 (1) (Large) (1)Kitajski salon po potresu 1917 (Large)
Virtualni sprehod po Viteški dvorani
Pošlji e-razglednico
Iz muzejske trgovine
Podloga za miško - Viteška dvorana
5,00 EUR
© 2020, posavski-muzej.si | O piškotkih