Josipina Hočevar, rojena Mulej, gospodarstvenica, mecenka, podpornica, ženska, ki je odlično »gospodinjila« (6. 4. 1824—16. 3. 1911)

Na današnji dan se v Krškem, Radovljici in celotnem Posavju spominjamo izjemne ženske 19. stoletja, ki je zase pravila, da je dobro gospodinjila, a vemo, da je odlično gospodarila. Premoženje sta gradila skupaj z možem Martinom Hočevarjem (1810—1886), ki je izbral mesto Krško za njuno bivališče po poroki 9. oktobra 1842. Mlada Josipina iz družine Mulley, ki je v Radovljici imela gostilno, milarno, trgovino, tovarno za sukno ter številne posesti, se je »podjetništva« učila od otroštva, v Krškem pa skupaj z možem vodila gostilno, pošto, skrbela za vinograd in kot se je videlo po Martinovi smrti spretno nadaljevala z gospodarstvom - nepremičninami, gradbenimi posli, rudnikom na Mirni idr. Josipina je bila odlična gostiteljica, rada je pela, spodbujala je razvoj glasbe, kupila nove orgle za krško cerkev in spodbujala petje učencev meščanske šole pri bogoslužjih. Dvajset let (1855—1875) je vzdrževala privatno dekliško šolo pri krški ljudski šoli, po ustanovitvi Meščanske šole v Krškem 1878, za katero sta zakonca Hočevar prispevala večino denarja, je skrbela tudi za revne učence in leta 1904 omogočila razširitev trirazredne na štirirazredno meščansko šolo. Uslišala je prošnje številnih šol, ki so se razvijale na prelomu stoletij (Kostanjevica na Krki, ljudska šola na Vidmu – danes OŠ dr. Mihajla Rostoharja, Cerklje ob Krki, Mokronog, Novo mesto, Škocjan pri Turjaku, Radovljica – darovala je stanovanje za učitelje idr.), za Krško je zgradila bolnico, v Radovljici sofinancirala gradnjo vodovoda. Posebej se je posvetila ustanovitvi samostojne župnije Krško, kar so Krčani slovesno proslavili 6. in 7. oktobra 1894. Takrat so postavili tudi spominsko ploščo na »Valvasorjevo hišo« in odkrili doprsje Martinu Hočevarju. Po Martinovi smrti leta 1886 se je izkazala kot odlična gospodarstvenica, njeno premoženje je raslo in ko je 16. 3. 1911 umrla, je samo z volili zapustila 1.440.000 kron (gradnja železnega mostu čez reki Savo in Krko v Brežicah je leta 1906 veljala 450.000 K).
Z oporoko, ki je odmevala daleč naokoli, je npr. ustanovila 16 štipendijskih skladov, ki jim sledimo do druge svetovne vojne, še naprej skrbela za sorodnika kiparja Ivana Zajca (1869–1952), ki mu je omogočila študij, in se ponovno dokazala kot podpornica revnih, predvsem otrok, ki ji niso bili dani, gasilcev ter svojih dveh ljubih mest, Radovljice in Krškega.  
Njene snovne in nesnovne sledi v Posavju, še posebej v Krškem, in njeni rodni Radovljici sooblikujejo tudi 21. stoletje, skupni projekt Mestne občine Krško, Kulturnega doma Krško, Valvasorjeve knjižnice Krško, JSKD OI Krško, Posavskega muzeja Brežice in številnih društev, pa ponovno predstavljajo izjemno Josipino Hočevar.
 
Alenka Černelič Krošelj, muzejska svetovalka



Portret Josipine Hočevar v Gaju zaslužnih občank in občanov Krško ob 100-letnici smrti, 16. 3. 2011. Avtor: Boštjan Drinovec. Foto: Alenka Černelič Krošelj


Zakonca Hočevar v Gradcu. Dlib


Osmrtnica v Slovencu. (Slovenec, let. XXXIX, štev. 63 (petek, 17. 3. 1911), str. 63)


Razglednica Pozdrav iz Krškega, odposlana 15. 7. 1899. Inv. št.: Z3: 900. Nad šolo v nemščini piše: Burgerschule mit Denkmal Martin Hotschevar. Hrani Posavski muzej Brežice.


Znak Josipinino leto, oblikovala Mestna občina Krško, 2024.


Portret zaslužne žene Josipine Hočevar, konec 19. ali začetek 20. stoletja, neznani slikar, olje, platno. Upodobitev z odličji: papeževim pro Ecclesiat Pontifice, zlatim križcem za zasluge s krono in Elizabetinim redom III. razreda. Hrani Posavski muzej Brežice.
 
NAZAJ