Zaradi močnega deževja 23. in 24. septembra 1933 so reke narasle in preplavile več kot dve tretjini Slovenije. Ogromna količina vode ni mogla sproti odtekati, zato je voda zalivala vse, kar je dosegla. S sabo je prinašala razne stvari, največ lesa, poljskih pridelkov in celo poginule živali. Tudi Sava in Krka sta prestopili bregove in se z vso silo razlili po poljih, cestah in vaseh. Les, ki ga je voda prinesla, se je zagozdil in nakopičil pod mostovi na rekah, tudi na Savi in Krki. V Krški vasi so domačini most deloma razdrli, da ga ne bi voda podrla in odnesla, toda povodenj je kljub temu uničila gornjo konstrukcijo mostu. V Sevnici pa se je most pod pritiskom lesa, ki ga je voda potisnila proti njemu, z velikim treskom zrušil in izginil v savskih valovih.
Promet na cesti od brežiškega mostu do Kostanjevice na Krki se je ustavil, prav tako tudi promet čez most v Krškem. Povodenj ni prizanesla niti Kostanjevici na Krki niti vasem Loče, Mihalovec in Mostec, ki so bile popolnoma pod vodo, promet pa je tam potekal samo s čolni.
Poplave so na območju Posavja skozi zgodovino stalno prisotne. Praviloma nastopijo zaradi močnih padavin v porečju Save, Krke, Mirne in Sotle. Velike poplave so bile leta 1926, 1933 in 1964, v novejšem času pa leta 1990, 1998, 2005 in 2010.
Viri:
Slovenec: političen list za slovenski narod (24.09.1933), letnik 61, številk 218a. Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica. Digitalna knjižnica Slovenije
Slovenec: političen list za slovenski narod (27.09.1933), letnik 61, številka 220a. Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica. Digitalna knjižnica Slovenije.
Pripravila: Vlasta Dejak, muzejska svetovalka
Fotografiji: Povodenj v Krški vasi 24. septembra 1933 (Fototeka PMB)
