Posavska stoletja

Dragotin Ferdinand Ripšl (1820—1887)

Strokovni pisec, zbiralec in zapisovalec ljudskih pesmi, šeg in navad, predan duhovnik – povezovalec Posavja
2020: Ripšlovo leto


Dragotin Ferdinand Ripšl se je rodil leta 1820 v učiteljski družini v Šentjurju pri Celju. Šolal se je na gimnaziji v Celju in končal bogoslovje v Celovcu. Posvečen je bil leta 1853. Že v zgodnji mladosti se je izoblikoval v zavednega Slovenca in je izražal miselnost takratne meščanske družbe, odpor proti tujcu ter našel različne poti za izražanje svojih naprednih misli o nacionalni, socialni in duhovni svobodi.
Služboval je po Koroškem, Štajerskem in v Benečiji (1859—1864), ki je bila takrat zasedena od Avstrije in kjer je bil vojni kurat.
Njegovo službovanje je močno povezano tudi z današnjim Posavjem, saj je služboval v Brežicah (1851—1854), v Loki pri Zidanem mostu (1864—1874), njegovo zadnje mesto je bilo v župniji sv. Ruperta na Vidmu ob Savi, kjer je umrl 8. novembra 1887. Njegov nagrobnik je vzidan na zunanji strani župnijske cerkve sv. Ruperta na Vidmu.
Ripšl je bil vsestranski, zelo zgodaj se je že začel ukvarjati s kmetijstvom, predvsem s sadjarstvom. V času službovanja v Loki pri Zidanem mostu je spisal knjižico Kratki nauki za sadjerejo, ki je prvič izšla leta 1867 na Dunaju (Avstrija), ponatis pa že 1874.
Posavje je bilo za sadjarstvo zelo ugodno, česar se je Ripšl tudi dobro zavedal in je bil zlasti na tem področju zelo aktiven. Manj znana ali skoraj neznana so “Ripšlova jabolka”, ki so jih imenovali „tafeljček”.
V svojo knjigo o sadjarstvu je napotilo za koristno uporabo zapisal v verzih:
 
Imaš kakšno prazno mesto,
Naj bo v vertu al za cesto,
Sadno drevce tja posadi,
Al v jeseni al spomladi,
Drevce tebi v zahvalo,
žlahtno sadje bode dalo,
če pa ne bi teb zorelo,
Ime tvoje bo slovelo.
 
 
Bil je pisatelj, predvsem pa pesnik lahkotnih »vsakdanjih« pesmi, ki jih je tudi zbiral. Nekaj pesmi je v sodelovanju z »domorodci iz Šentjurja«, brati Ipavci (Anton, Benjamin in Gustav) leta 1859 objavil v pesmarici, ki nosi naslov Pesmarica za kratek čas ino ne iščejo nobene večne slave. V njej je objavil tudi danes slavno pesem Majolka, ki je posvečena vinu in vrču iz katerega »to žlahtno kapljico« natakamo v kozarce.
Sodeloval je v različnih gibanjih in pri ustanovitvah organizacij, katerih glavno vodilo je bila skrb za slovenski jezik in narod. Bil je član čitalnic (Laško, Sevnica), sodeloval je na taborih (Ljutomer, Sevnica) in bil med ustanovnimi člani Slovenskega pisateljskega društva leta 1872, ki je imelo sedež v Ljubljani.
Deloval je na različnih področjih, med drugim je bil tudi nadzornik arheološkega izkopavanja na Libni, ki ga je v letih 1885 in 1886 izvedel Jernej Pečnik (1835—1914).
Po vzoru in navodilih, predvsem škofa Antona Martina Slomška, je skrbno spisal tri kronike župnij: sv. Martina nad Laškim, Loke pri Zidanem mostu in sv. Ruperta na Vidmu. Obsežna Videmska kronika je osrednji vir za spoznavanje načina življenja župnije in celotnega območja na obeh bregovih reke Save v drugi polovici 19. stoletja.
Zgodbo, zapisano v lep v usnje oblečen zvezek, je Videmčanom v zadnjem desetletju 20. stoletja v drobcih odkrival Olaf Lovrenčič, ki je s svojim prevodom kronike iz nemškega jezika po več kot sto letih Ripšlovemu delu »odprl pot«.
Ripšlova videmska kronika, ki je datirana v leto 1880 je sestavljena iz dveh delov. V prvem narodopisnem je opisal župnijo topografsko – vključil je podatke o legi, prebivalstvu, vsakdanjem življenju, oblačilnem videzu, prehrani, poljedelstvu, sadjarstvu, živinoreji idr. ter pojasnil tudi nekaj podatkov iz zgodovine župnije. Drugi del je namenjen podrobnemu opisu cerkva v župniji.
Ripšlova kronika, opremljena z risbami Matije Doberška, se konča na strani 105. V to knjigo pa so zapisovali njegovi nasledniki bolj ali manj vestno in izčrpno vse do leta 1957 in strani 386.
Ravno ljudje druge polovice 19. stoletja in med njimi tudi videmski župnik Dragotin Ferdinand Ripšl, so zaslužni za dokončno uveljavitev slovenskega jezika in oblikovanje slovenskega naroda.

Logotip Ripšlovega leta, ki ga je razglasila Župnija sv. Ruperta Krško – Videm ob Savi. Avtor: Mitja Markovič.


Hrani Župnija Brežice.


Doprsni kip v Loki pri Zidanem mostu, postavljen 11. 10. 2019, avtor Zoran Poznič, akademski kipar. Foto: Anja Medved.


Kronika Župnije Videm. Hrani Župnija Videm-Krško. Foto: Miloš Kukovičič.


Nagrobna plošča, vzidana v zunanjost cerkve sv. Ruperta na Vidmu – Krško. Foto: Miloš Kukovičič.




Kratki nauki za sadjerejo, nekaj strani.


Prvi dogodek Ripšlovega leta, 10. februar 2020 v Kulturnem domu Krško. Predstavitev življenja in dela D. F. Ripšla: Alenka Černelič Krošelj, Posavski muzej Brežice in Mitja Markovič, Župnija sv. Ruperta Krško—Videm ob Savi. Foto: Miloš Kukovičič. 


Pripravila Alenka Černelič Krošelj, muzejska svetovalka
 
Ripšl - Jubilejno leto 2020 - LED pingvinRipšlnagrobna ploscaDoprsni kipZRV_00321+ż 0013+ż 0012+ż 001Ripšlovo leto
Virtualni sprehod po Viteški dvorani
Pošlji e-razglednico
Iz muzejske trgovine
Podloga za miško - Viteška dvorana
5,00 EUR
Ugodnosti za čane AMZS
© 2020, posavski-muzej.si | O piškotkih