23. marca 1766 je začel veljati ladijski red na reki Savi, objavljen v dvojezičnem patentu s podpisom cesarice Marije Terezije (vladala 1740—1780). Vsaka stran je razdeljena v dva stolpca, v nemškega in slovenskega, besedilo pa je teklo čim bolj vzporedno. Patent je bil odziv na povečan promet po reki Savi, na nered in težave, ki so bile povezane z vedno bolj pomembno trgovino med nemškimi in ogrskimi deželami cesarstva, ki ga je vodila. Plovnega reda so se morali držati vsi, ki so hoteli po Savi za zaslužek prevažati tuje blago. Red se ne omejuje le na čolnarje in njihovo delo, ampak je določal tudi pravice in dolžnosti špediterjev in določal ravnanja s tistimi, ki so uničevali vlečne poti ter poskušali onemogočiti plovbo po Savi. Patent je določal tudi kako, kdaj in kje je treba sekati les, primeren za čolne. Čolne so morali oštevilčiti, čolnarji pa so morali priseči, da se bodo obnašali skladno z zahtevami čolnarskega reda. Prisego so čolnarjem prebirali in razlagali vsakih 6 mesecev, da so jo vsi dobro poznali in razumeli, prav tako tudi red in določene tarife.
Za več vpogleda v življenje ob Savi, čolnarjih, ribičih in prav posebnemu »sodelovanju s Savo« pa obiščite razstavo Od svinje do votivnega prašička, od rečnih bregov do testenega ptička avtorice dr. Ivanke Počkar – samo še do 31. marca 2016.
