Zdravilna moč nakita

Srebrn ulit grozdast uhan so arheologi odkrili ob izkopavanjih slovanskega grobišča iz 11. stoletja na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli.
Nakit, ki so ga naši predniki nosili na vidnem mestu, ni bil namenjen samo poudarjanju moči in lepote tistega, ki ga je nosil. Verjeli so namreč, da je nakit vlival zdravilne moči, zagotavljal blagostanje in varoval pred boleznimi.
Srebrn uhan ima tipično obliko uhanov belobrdske kulturne skupine, poimenovane po istoimenskem grobišču Bijelo Brdo pri Osijeku na Hrvaškem. Sestavljeni so iz spodnjega masivnejšega ločno oblikovanega dela z grozdastim podaljškom na sredini s kroglastimi odebelitvami in iz polkrožno oblikovanega locna. Take v kalupu ulite uhane, navadno izdelane iz brona ali srebra v več različicah, so nosili Slovani v 10. in 11. stoletju predvsem na območju t. i. belobrdske kulturne skupine med južno Slovaško in severno Bosno. Več primerkov takih uhanov poznamo tudi iz Slovenije, zlasti iz njenega severovzhodnega in vzhodnega dela.
Na podlagi bogatih najdb zlatih kvalitetno izdelanih in z granulacijo okrašenih podobnih uhanov je mogoče zanesljivo trditi, da gre pri našem uhanu za nekoliko preprostejšo različico bogatejših in kvalitetnejših primerkov iz zlata.
Uhan hrani Posavski muzej Brežice pod inventarno številko S 237.
OSTANITE ZDRAVI!

Besedilo: Jana Puhar, višja kustosinja
Foto: Gregor Molan
NAZAJ