Velikonočni prazniki danes pomenijo polne mize različnih dobrot, ne manjka belega kruha, ki ga vse pogosteje »nadomešča« temni kruh z različnimi dodatki ali brez. V Posavju je bil pred drugo svetovno vojno pri večini ljudi beli kruh (hlebec) na mizi le ob največjih praznikih, za božič (božični kruh- poprtnik) in za veliko noč, ko so pripravili tudi kruh iz boljšega kvašenega testa v obliki jagnjeta, spečenega v glinenem modelu in okrasili z osladkanim beljakovim snegom. V ospredju pa so bile in so potice in kolači z različnimi nadevi, orehovimi, skutnimi, makovimi, rožičevimi in lešnikovimi. Med značilnimi, vendar od potic mnogo manj pogostimi pekovskimi izdelki za veliko noč so bili v Posavju tudi večji in manjši okrogli, v kito pleteni kruhi z luknjo v sredini, ki so jih imenovali pletenice ali pletenke. Od potic s priljubljenim nadevi po vsej Sloveniji, pa v Posavju še vedno pripravljajo potico z nadevom iz pregrete smetane (iz domačega mleka). S poticami in kolači se navezuje tudi domača obrt lončarstvo, na Krškem polju stoletja pomembna in močna obrt. Veščine in znanje lončarjenja so se prenašale iz roda v rod in tako je še danes. Med njimi tudi izdelovanje modelov za peko potic, kruha in kolačev. Starejše oblike teh modelov so brez sredinskega stožčastega dela ali luknje. Namenjene so bile za peko pogač, izdelanih v obliki kolačev, ki so jih naredili iz krožno razvaljenega in z nadevom zavitega testa v krožno obliko. Pekači za šarklje so z luknjo v sredini, v katero so na porokah dali šopek cvetja, ali pa denar, darilo botrov svojim krščencem ob veliki noči. V Posavskem muzeju Brežice predmete povezane z dediščino praznovanja velike noči hranimo v depojih, posamezni, predvsem lončenina, pa so razstavljeni na naših stalnih in občasnih razstavah. Na fotografijah predstavljamo štiri različne lončene modele, namenjene za peko potic, kolačev in šarkljev ter velikonočno vočilnico iz leta 1975.
