2. aprila obeležujemo Svetovni dan etnologije, zgodovinske in primerjalne vede o vsakdanjem načinu življenja in kulturi etničnih skupin. V Evropi se je oblikovana od konca 18. stoletja. Na Slovenskem se je razvila iz razsvetljenskega zanimanja, začetku razvoja sodobne etnologije pri nas pa sledimo od konca druge svetovne vojne. Glavna naloga etnologa v muzejih je skrb za dediščino (evidentiranje, zbiranje, dokumentiranje, ohranjanje, preučevanje, spoznavanje in razumevanje, predstavljanje ter posredovanje). Na oddelku za etnologijo v Posavskem muzeju Brežice skrbimo za zbrano snovno in nesnovno muzejsko predstavitev etnološke dediščine z območja Posavja. Manjši del predmetov je razstavljen v stalni etnološki razstavi, ostale predmete in drugo gradivo pa ustrezno hranimo (v depojih, fototeki, hemeroteki, fonoteki in v arhivskih škatlah) ter občasno, ob posebnih dogodkih, v živo in na spletni in fb strani muzeja, predstavljamo javnosti. Tokrat smo izbrali tri etnološke muzejske predmete naše skupne dediščine, ki so bili na začetku delovanja muzeja, pred dobrimi sedmimi desetletji, med prvimi evidentiranimi predmeti na terenu in vpisani v inventarno knjigo, s čimer so pridobili status kulturnega spomenika. Z inventarno številko 1 je vpisana pinja, valjasta lesena posoda za metenje surovega masla. Posebna je, ker ima na obodu ročaj v obliki roke, ki posnema človeško držo roke, oprte v bok. Hlapec, pripomoček za sezuvanje škornjev, imenovan tudi zajec, hlapček, z visokim držalom za oprijem med sezuvanjem, narejen iz lesa, ima številko 2. Tretji, z inventarno številko 10, je oblič za vitre. Orodje ima jekleno strgalo z lesenima ročajema, izrezljanima v obliki ptičje glave. Zoomorfni oblič je redek primer likovnega oblikovanja delovnega orodja na Slovenskem iz 19. stoletja. Njegova fotografija je objavljena v knjigi umetnostnega zgodovinarja in etnologa Gorazda Makaroviča Slovenska ljudska umetnost na Slovenskem (Ljubljana, DZS, 1981, str. 265, sl. 432), v kateri je objavljen tudi naš figuralni čebelni panj vojaka (str. 92, sl. 131), eden redkih tovrstnih panjev pri nas. Predstavljeni predmeti v našem vsakdanjiku že dolgo niso več v uporabi in so skoraj neznani mlajšim generacijam, so pa naša skupna dediščina.
