Sveti Florijan, zavetnik gaslilcev

 

Sveti Florijan je eden najbolj priljubljenih ljudskih svetnikov. Svetniku so se priporočali med drugimi dimnikarji, sodarji, lončarji, kovači in kmetje, najbolj goreče pa gasilci. Zato je njegov god, 4. maja, gasilski cerkveni praznik, od leta 1999 tudi mednarodni dan gasilcev. Svetnikova podoba je na mnogih fasadah gasilskih domov v Posavju, kjer ima prostovoljno gasilstvo zelo dolgo in bogato tradicijo. Svetnikova podoba je tudi na mnogih praporjih, upodobljena je na slikah, v kipih, v ljudski umetnosti tudi na slikah na steklo in zrcalo.

Na fotografiji je slika na zrcalu v lesenem okvirju (inventarna številka E322, hrani Posavski muzej Brežice), na kateri je upodobljen sv. Florijan. Na njej zavetnik gasilcev stoje, z golido (posodo za molžo) v desni roki, gasi goreče poslopje pod seboj. Slika je nastala v 19. stoletju, Takrat so se le-te pojavile v slovenskih kmečkih domovih in se tam ohranile do začetka 20. stoletja. Slike na steklo so izdelane po posebnem postopku. Zadnja stran stekla je slikarska podlaga, sprednja pa ščiti barvne plasti. Slike na steklo, ki so bile v uporabi na vasi so večinoma visele levo in desno ob razpelu nad mizo, v kotu osrednjega bivalnega prostora kmečke hiše. To je bil neke vrste hišni oltar in se je zanj uveljavil izraz Bogkov kot. Slike na steklo so bile ponekod  tudi del likovne opreme kapelic ali cerkva.
 
 
Pripravila: Stanka Glogovič, etnologinja
 

Literatura:
 

• Černelič Krošelj, Alenka (ur.): Štirje elementi: 2 – Ogenj / The four elements: 2 – Fire. Brežice: Posavski muzej, 2018.
• Slovenski etnološki leksikon, uredil Angelos Baš s sodelovanjem uredniških odborov, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004, str. 130 (geslo florjanovo) str. 139–140 (geslo gasilstvo).
• Makarovič, Gorazd: Slovenska ljudska umetnost, Zgodovina likovne umetnosti na kmetijah, Ljubljana: DZS, 1981, str. 254–258.

NAZAJ