Ribolov je Posavcem pomenil vir za pridobivanje hrane za lastno oskrbo, zakupnikom lovišč in poklicnim ribičem pa zaslužek in hkrati razvedrilo. Lovili so v Savi, Krki in njunih pritokih Sopoti, Mirni, Sotli in Bregani ter v manjših vodotokih. Z brega ali iz čolna so najpogosteje lovili podust, platnico, klena, mreno, ščuko, soma, postrv, krapa, smuča in linja. Ribiška orodja in naprave so večinoma poznali že od rimskih časov dalje, ribe in rake pa so lovili še z golimi rokami ali v žično zanko. Najpogosteje so uporabljali trnke, železne kovane osti, križake, sake, vrše, mreže in vodne pregrade. S saki so lovili tako, da so mrežo, pritrjeno na križato leseno ogrodje, potopili v vodo in čez čas na hitro dvignili. Ribič, ki je lovil predvsem z ribiško palico, je med ribolovom dajal v vedro ujete ribe, da so žive dalj časa ostale sveže. Eno takšnih veder imamo razstavljeno na stalni etnološki razstavi. Vedro je uporabljal pokojni Matija Kožar, kasneje Jože Lorber do leta 1980.
Tudi danes je ribolov zaradi naravnih vodnih danosti in precejšnje raznolikosti pomemben dejavnik v gospodarstvu in v odnosu do narave. Na območju Posavja je registriranih 10 ribiških družin.
V spodnjem delu Save pri Prilipah je mrtvi rokav oziroma mokrišče Cola (razprostira se v dolžini treh kilometrov), eden redkih preostalih habitatov avtohtonega krapa, t. i. divjaka in želv močvirskih sklednic. Vendar je tudi ta del narave ogrožen zaradi tropske alohtone plavajoče rastline, med njimi vodna solata (Pistia stratiotes), ki je posavska posebnost.
Pripravila: Stanka Glogovič, etnologinja
Fotografiji:
1. Vedro za ribe, izdelano iz pocinkane pločevine, z luknjami na obodu in ročajem, je razstavljeno na stalni etnološki razstavi; inv. št. E2742. Hrani Posavski muzej Brežice.
2. Ribiška palica s kolescem. Izdelana je tako, da je v leseno držalo nasajeni bambus. Razstavljena je na stalni etnološki razstavi; inv. št.: E6306. Hrani Posavski muzej Brežice.
NAZAJ
