Otroške igrače iz depoja in z razstave Posavskega Muzeja Brežice

V preteklosti so se otroci drugače igrali kot danes. Več so se igrali na prostem, tudi igre in igrače so bile zelo raznolike. Danes so v ospredju predvsem video igre, ki nadomeščajo igre na prostem, igrače pa so postali tudi prenosni telefoni.  Igrače nam govorijo o času, v katerem so nastale in so predvsem podoba nekega odnosa, ki so ga imeli in ga imajo odrasli do otrok.

Prvo pisno omembo igrače v slovenskem jeziku, predmeta, ki naj bi pripadal otroku in naj bi bil namenjen igranju, navaja  Primož Trubar v Katekizmu (1575), kjer poroča o šegi sv. Miklavža, kako so na njegov god obdarovali otroke. Vendar piše o šegah, ki jih je videl na Nemškem.
Etnolog Niko Kuret podatke o obdarovanju otrok z igračami na Miklavževo na Slovenskem, tako med mestnimi in kmečkimi otroki, navaja šele iz sredine 19. stoletja. Za razliko od mestnih otrok, so bili kmečki otroci ponekod še vse do sredine 20. stoletja veliko bolj odvisni od tistega, kar so si za igranje naredili sami kot pa od kupljenih igrač.
Ena izmed najbolj znanih in uporabljanih igrač je punčka, različnih oblik in velikosti, iz različnih materialov, industrijsko izdelana ali narejena doma. Najstarejše punčke-igrače na Slovenskem so iz rimske dobe. Narejene so s kosti in z gibljivimi udi, poznali so jih tudi iz cunj, a se le-te niso ohranile.
V Posavskem muzeju Brežice hranimo v depojskih prostorih več otroških igrač in iger. Med njimi imamo punčko (inventarna številka E5909) z gibljivimi rokami, glavo in očmi, oblečeno v belo kvačkano oblekico z zlatimi vzdolžnimi čipkami. Na levici nosi iz zlate niti skvačkano torbico in zlat čipkast trak v laseh. Je iz šestdesetih let 20. stoletja, izdelana je iz gume in dolga 32 cm. Muzeju jo je avgusta 2008 podarila Alenka Jovanović iz Brežic, ki je isto leto darovala še Človek ne jezi se (inventarna številka E6483), eno najbolj znanih namiznih iger in še danes priljubljeno darilo za male in velike, oziroma za vso družino. Na večzvrstni razstavi Štirje elementi: 2 – OGENJ je na ogled prav posebna igrača, štedilnik na trdo kurivo (inventarna številka E6114), ki je natančno izdelana otroška pločevinasta igrača iz začetka 20. stoletja, podarjena deklici iz bogate meščanske družine.  
 

Pripravila: Stanka Glogovič

Literatura:

• Križ, Ivica: Nazaj v otroški raj: otroške igre in igrače na Slovenskem; katalog etnološke razstave: 15. november 2002–18. maj 2003. Novo mesto: Dolenjski muzej, 2002, 80 str.
• Kuret, Niko: Igra in igrača (v predšolski in šolski dobi), Maribor: Založba Obzorja 1959, 177 str.
• Tomažič, Tanja: Igrače; zbirka Slovenskega etnografskega muzeja; Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 1999, 342 str.

NAZAJ