Odškrnjena vrata depoja

ČLOVEK, NE JEZI SE! TRI SREDNJEVEŠKE IGRALNE KOCKE S STAREGA GRADU V PODBOČJU

V nasprotju z nekaterimi današnjimi predstavami o srednjem veku, je ta bil nekakšna zlata doba igre in zabave. Precejšen del srednjeveškega vsakdana je zapolnjevala zabava vseh vrst; od iger na deski, iger na srečo, muziciranja, tekmovanj pesnikov-pevcev, viteških turnirjev, uličnih spektaklov, … Iz arheoloških, pisnih in likovnih virov vemo, da so se igrali ljudje vseh starosti in vseh stanov: otroci, odrasli, kmetje, meščani, plemstvo in duhovščina. Zlasti kockanje je bilo izredno priljubljeno razvedrilo med vsemi sloji prebivalstva. Cerkvene oblasti so igre na srečo še posebej obsojale z razlogom, da ljudi odvračajo od poštenega življenja in jih vodijo v greh in pogubo. Toda kot razberemo iz pisnih in arheoloških virov, moralne obsodbe tovrstnih iger niso imele posebnega vpliva na njihovo priljubljenost. Kako razširjene so bile igre na srečo, kažejo poročila o javnih sežigih igralnih pripomočkov, npr. o 40.000 igralnih kockah sežganih na grmadi leta 1454 v Nürnbergu.
Igralne kocke so izdelovali iz različnih materialov, a najpogosteje iz kosti. Ta surovina je bila namreč lahko dostopna in je omogočala preprosto izdelavo. Za izdelavo kock so uporabljali živalske dolge kosti, ki so jih sprva očistili in skuhali, nato pa razklali na trske. Ker so bili pri tem precej spretni, so bile trske skoraj pravilnega kvadratnega preseka, nadaljnja obdelava pa minimalna. Surovce so razžagali v kocke, vanje pa s svedrom izvrtali pike.
Tri igralne kocke so arheologi odkrili ob izkopavanjih Starega gradu v Podbočju med letoma 1992 in 1995. Kocke so izdelane iz kosti in v primerjavi z današnjimi igralnimi kockami relativno drobne. V primerjavi z ostalimi srednjeveškimi kockami pa so povsem običajne velikosti, s stranicami dolžin od 7 do 8 milimetrov. Ploskve kock so označene z izvrtanimi pikami, ki so na eni od kock enostavne, na dveh pa stopničasto poglobljene. Razporeditev pik je takšna, da je vsota pik na nasprotnih ploskvah vselej sedem (1 + 6, 2 + 5, 3 + 4). Uporabljali so jih v drugi polovici 15. stoletja.
Igralne kocke bodo na razstavi Štirje elementi: 3 – Zemlja predstavljene junija.

Pripravila: Jana Puhar, višja kustosinja

Foto: Jana Puhar

Literatura: Predovnik, Katarina: Trdnjava Kostanjevica na Starem gradu nad Podbočjem. Archaeologia historica Slovenica 4, Ljubljana 2003.
 
kocke_Posavski_muzej_Brezicekocke1_Posavski_muzej_Brezice
Pošlji e-razglednico
Iz muzejske trgovine
Podloga za miško - Viteška dvorana
5,00 EUR
Imetniki Spar plus kartice
Ugodnosti za imetnike Spar plus kartice
 

 
© 2019, posavski-muzej.si | O piškotkih